ISBN 0542-206 X !"#$%&'%("#)* Ilustrirana revija na Maticata na iselenicite od Makedonija Makedonija Izdava~: Matica na iselenicite od Makedonija Izdava~ki odbor: Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav Stankovi}, Sofija Stefkovska, Todor Petrov, Angelka Mihajlovska, Dimitar Dangov i m-r Zlatko Popovski Za izdava~ot: M-r Ivan Xo Petreski Glaven i odgovoren urednik: Evrosima Lokvi~ka Administrator: Vladica Mileti} Lektor: Verica Tocinovska Redakcija: Elena Orov~anec Spirovska, Angelka Mihajlovska, Sotir Kostov Aleksandra Sokolovska, Vladimir Tulevski, Emilija Petreska i Nata{a Despotovska Dimitrievska Dopisnici: Ivica ^elikovi}, Mende Mladenovski, Kiro Kiproski, Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi}, Tomo ^alovski, Jaglika Naumova, Viktor Velkov, Sini{a Stankovi} i Dra{ko Antov Prevod: Fotoreporter: Robert Spasovski Likovno–grafi~ko ureduvawe: Marjan Delevski Pe~ati: “Grafodent”, Skopje Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje tel. ++389 2 3 222 101 www.maticanaiselenici.com e-mail: matica@maticanaiselenici.com Prviot broj na ilustriranata revija za iselenicite „Makedonija” izleze vo oktomvri 1953 godina. GODI[NA PRETPLATA/ ANNUAL SUBCRIPTION IBAN Za Evropa 48 EUR MK 07200001275137645 Za Avstralija 100 AUD MK 07200001499528133 Za Amerika 100 USD MK 07200001581931670 100 CAD MK 07200001581934289 STOPANSKA BANKA AD SKOPJE 40655549 - 4030996116744 SBAD Skopje, “11 oktomvri” br.7 korisnik: “MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA, ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7 pretplata za ilustrirana revija “Makedonija” MB 4065891 - 4030993125777 SWIFI CODE STOB MK 2X Pod lupa S tanuva zdodevno da se `ivee vo Makedonija. Politikata vo na{ata dr`ava navleze vo site pori i stanuva golem del od makedonsko sekojdnevije. Site se optovarivme so politikata! Na narodot mu dojde preku glava sekojdnevno od gledawe edni isti TV-vesti , od ~itawe vesnici so isti sodr`ini vo koi ja `iveeme makedonskata sudbina. Nema begstvo od prokletsvoto spored koe vo `estokata politi~ka bitka „crvenite” i „sinite” si gi vadat o~ite. I toa za kogo? I zo{to? No, za Makedonija – ne! ^udno e kako me|u makedonskite politi~ki sopernici nema edinstvo koga e vo pra{awe makedonskata kauza, Makedonija i nejzinite evrointegracii ~lenstvoto vo NATO, interesot za imeto i dr`avnosta vo sporot so ju`niot sosed. I ednite i drugite se „lovaat” na sekoj kiks na sekoja re~enica, koristejki primitiven vokabular s$ so cel da se ocrni protivnikot. @alosno e za narodot {to s$ ne s$ iznaslu{a... Vedna{ po parlmenatranite izbori vo 2006 god. stana jasno deka nema ni{to od kohabitacijata me|u premierot Gruevski i pretsedatelot Crvenkovski. Nitu ronka po~it megu dvete institucii. Ne mora da se sakaat, no barem da se po~ituvaat posebno koga se nao|aat nadvor od dr`avata, samo kolku da ni bide ubavo liceto pred svetot. No, taka e toa koga imame duel na sueti. Pluralizmot vo Makedonija, vo po~etokot na devedesettite, koga komunistite se transformiraa vo PDP/SKM, a podocna vo Socijaldemokratski sojuz, ne otka`uvaj}i se od petokrakata yvezda, a bogami i od imotot na KPM, proizvede grupa na mladi talentirani politi~ari. Pod zakrila na rozata se sozdade Sojuz za Makedonija {to se pretvori vo ednopartiski silen sistem za vladeewe od koj proizleze personalitetot na mladiot premier Crvenkovski. Demokratskiot pluralizam se razviva{e i se ra|aa partii i sultan partii, no vladeeweto od sedum godini be{e vo racete na garniturata {to udobno se smesti vo kabinetite pokraj Vardar, tvrdej}i deka tie znaat kako se sozdava dr`ava. I, deka ovoj narod na 15 septemvri .... ]e vidi i bogami vide ...! Vo prvata „~etvoroletka” i potoa, opozicijata za inaet i sega se pra{uvam na kogo, se povle~e od politi~kata scena za da vladee edna partija „Sojuzot za Makedonija”. Potoa Sojuzot se raspadna i vlasta mina vo racete na prviot demokratski pobednik vo Makedonija DPMNE ~ie rakovodstvo se otepa da napravi ubedlivo mnozinstvo samo da ostane na vlast zaboravj}i na uslugata na koalicioniot partner so ~ija pomo{ dojde do primarnata pozicija. I, toga{ kako i sega, ima{e lideri i visoki rejtinzi na voda~ite vo koi bea site vqubeni. Raskolot, borbata za pozicii i pravci kade {to }e se dvi`i partijata so revulocionerniot prefiks VMRO, pridonese da se pojavat mladite progresivni sili na ~elo so napredniot Nikola Gruevski. Mladiot nedovolno iskusen, no potvrdeno so sigurnost, hrabar Gruevski se vturna vo vojna so postariot Pi{uva Miroslav Naumovski kadar, izme{an so razni interesi, politiki vlijanija i primesi na poedinci i ne dozvoli da mu „gi zemat” partiskite pe~ati. ^ovekot pobedi si napravi svoj sostav vo partijata, si gi sobra site `ivi pi{ani i nezapi{ani partii okolu sebe i po prvata pobeda vo 2006 godina od pozicija na vlast si napravi predvremeni parlamentarni izbori i doka`a deka {est godini se pove}e od ~etiri godini vladeewe. Za inaet na opozicijata! Nikola Gruevski u`iva ugled i ima rejting, ima istomislinici koi se kolnat vo nego, ima mlad perspektiven tim, ista slika kako i Crvenkovski od svoite po~etni liderski denovi. Kopija... No, vo poinakva atmosfera na rasturenata „opozicija” koja za `al, nema efikasno rakovodstvo menuvaj}i gi liderite samo da ne se urne mitot na prviot socijaldemokratski premier I edniot i drugiot lider koi go nametnaa svojot personalitet nad ~lenstvoto vo stilot na „firer”. I na dvete strani nema koj da im gi pofali dobrite strani, a u{te pove}e otvoreno da kritikuva koga ima slabi „{ahovski potezi”. Na dvajcata lideri zarem ne im e dojdeno preku glava od ambiciozni nekriti~ni karieristi i poltron~iwa. [to pobrzo toa podobro i vo crveniot pa i vo siniot tabor da se najdat lu|e koi }e bidat vistinski sovetnici, kriti~ari so vistinski nameri na koi pred s$ }e im se veruva, no koi }e mo`at da gi predo~at site dobri re{enija, no da kritikuvaat i za nepromislenite re{enija barem koga e vo pra{awe Makedonija. Sega{nava pat-pozicija me|u premierot i pretsedatelot - jas tebe – ti li mene i obratno, so zakanite „}e se vidime na izbori”, se sozdava slika na maalska raspravija na maloletni deca. Voop{to ne e dr`avni~ki. Dajte lu|e ve}e porasnete! Politikata e opasna igra~ka i ne e za mali deca. Sozrejte vo interes na Makedonija, zaboravete gi suetite i za pobedite i za porazite na izborite }e re{ava narodot. A za nego mislite i dajte mu du{even mir, izraduvajte go so re{enija za blagosostojba. Te{ko e ponatamu da se `ivee vo atmosfera na politika vo koja glasnogovornicite na TV-ekranite gi dobivame kako antibiotici. Rejtingot na premierot e visok, narodot si go saka. Sega pretsedatelot so svoeto vra}awe od pozicija pretsedatel na site gra|ani na Makedonija vo pozicija na partiski lider }e se bori pak za rejting. Ve}e videno. ^umu mu e toa i so kogo? Rejtingot e menliv i neka si go merat Gruevski i Crvenkovski no neka ne se zaslepuvaat vo li~nite sueti, tuku da se borat za prosperitet i za dobroto na Makedonija. 3 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija Ogledalo !"#$%&'(#")*+"',-.-(#")/+-%&0-1#"))2)),&3*&)4&) +')',-./'&' Pi{uva: M-r Ivan Xo Petreski N astrana slatkite i primamlivi prikazni za “prerodbata” {to ni se slu~uva (ili doprva treba da ni se slu~i?), nesporen e faktot deka denes vo predve~erieto na nacionalniot praznik 8 Septemvri, Denot na nezavisnosta, so mirna du{a mo`eme da konstatirame deka ovoj den nie Makedoncite i site gra|ani na Republika Makedonija }e go praznuvame so istoto nespokojstvo, zagri`enost, neizvesnost, kako {to toa be{e praktika izminative godini na samostojnost. Nekako popatno, vo ovie te{ki godini na tranzitirawe, ili poto~no ka`ano vo godinite na sopstvenoto nacionalno i op{testveno destruktuirawe, nie go zagubivme onoj elan, ona slatko ~uvstvo na silnata vetuva~ka idnina, na gordost i samopo~it {to go ispolnuva{e vozduhot nad Makedonija na onoj na{ prv 8 Septemvri 1991 godina. Se pra{uvam: {to vsu{nost nie sega proslavuvame, na kakvi toa ideali im oddavame po~it, pred {to se poklonuvame i vo {to se kolneme, vo {to veruvame i za {to se zalagame? S$ mi se ~ini deka premnogu tivko se soglasivme realnosta da ja zamenime so iluzijata na sopstveniot opstoj. Ne e paradoks ami surova vistina - Makedonija, denes, po re~isi dve decenii samostojnost e ispravena pred daleku pote{ki predizvici i premre`ija po sopstveniot opstanok otkolku {to toa be{e vo 1991 godina. Celosno blokirana vo svoite, no globalno potvrdeni i edinstveno politi~ki validni, integraciski streme`i, Makedonija spored site parametri pretstavuva i natamu generator na regionalna nestabilnost, nestabilnost koja vo ni{to pomala mera katadnevno se osvedo~uva i na vnatre{en plan: politi~ka nestabilnost, nedemokrati~nost, tro{na me|uetni~ka kohezija, slabi ekonomski performansi, i praven sistem koj{to e so svetlosni godini daleku od ona {to zna~i vladeewe na pravoto. Prakti~no, na fundamentalno op{testveno 4 '5)5)67879:;<)7=>) <?8:@7)@><A>B7C) !7;59:B>D7E)6:) 85F><>)9@5)95G5B>>) <7=:<A:DB:<A)5)><687@5B7) 6859)97H5;?)6:A5I;>) 6859>J@>G>)>)685=85K>L7) 6:)<:6<A@5B>:A):6<A7B:;) :A;:H;?)IA:)A:7)M5I5)@:) NOON)P:9>B7Q).5H:<B:) MH:;>87B7)@:)<@:>A5E) B:)PH:M7HB:)6:A@895B>) >)59>B<A@5B:)6:H>A>F;>) @7H>9B>E)>BA5P87G><;>) <A85=5K>E)!7;59:B>D7) <6:859)<>A5)6787=5A8>) 685A<A7@?@7)>)B7A7=?) P5B587A:8)B7)85P>:B7HB7) B5<A7M>HB:<AE ramni{te Makedonija duri stoi i poslabo vo sporedba so takvite pozicii vo 1991 godina. Ovde{nata politi~ka elita prili~no uspe{no nametna proces na nacionalna i op{testvena avtodestrukcija ~ii{to posledici, pokraj ve}e spomenatite “odliki” s$ u{te ne gi manifestirale svoite krajni “dostreli”. I sega po seto videno se pra{uvam? Dali navistina sme nezavisni kako narod i kako dr`ava? Ako sme, da si objasnime od {to sme nezavisni ili pak od kogo. Mi se ~ini deka site onie koi miluvaat da potenciraat deka sme mala no silna i formalno pravna dr`ava so REFERENDUM izglasana i potvrdena s$ vo zabluda. Nie sme nezavisni taka barem pi{uva vo Ustavot, no na nego sekoj `iv ili polumrtov se povikuva. Zna~i Republika Makedonija ne e vo sostav na nekoja federacija, nitu samata ima formirano konfederacija so druga dr`ava. Naprotiv dr`avava funkcionira sama, no nikako nezavisno ili oddelno od pravilata na pomo}nite i pobogati zemji. Dali ne sme protektorat ? Bez nimalku dilema mo`e da se odbrani faktot deka so vakvoto makedonsko politi~ko i intelektualno vodstvo koe se konsultira so strancite koi ni ja skeniraat zemjava di{ej}i i vo vratot na aktuelnata politi~ka nomenklatura i ja kara so nasmevka pred fotoreporterite i novinarite, konstatiram deka brutalno se ottrgnati korewata na makedonizmot. Vo izminative godini namesto seriozno i seopfatno obelodenuvawe, tolkuvawe i definirawe na makedonizmot soodvetno na op{testvenite potrebni i civilizaciski vrednosti, pritoa oslobodeni od sekakov strav i inferiornost, nametnuvaj}i se kako la`ni ~uvari na nacionalniot streme`, mno{tvoto politi~ki i intelektualni “avtoriteti” od nego napravija nekakva maglovita tabu-pretstava, se ~ini nejasna i za niv, kako negovi tolkuva~i. Golemite promeni, krupnite odluki, ni zavisat od toa kolkavi }e bidat predvidlivite posledici za niv, iako nekoga{ zaboravame deka sekoja odluka si ima svoi posledici. )(R"1-!$)S)($/*$!1+-T Mirror MACEDONIAN TRANSITIONAL GAIN – WHY DO WE CELEBRATE THE 8TH OF SEPTEMBER? FATA MORGANA Written by M.Sc. Ivan Joe Petreski T Se zavisi od ne{to drugo, lu|eto se postojano i nepokoleblivo zavisni. Li~no smetam deka borbata da se oslobodime od slepata i rizi~na zavisnost ne e nevozmo`na. Naprotiv taa ni e neophodna vo gradeweto na dr`avata i nejzinata nezavisnost. Duri, vo na{ite ponovi op{testveni hroniki ne mo`e da se najde ni obid za nekakva logi~na i nu`no potrebna nadgradba na toj dr`avotvotvoren supstrat. Edinstvenoto na{e sidro, toj te`ok vo veli~estvenosta i patriotizmot (rodoqubieto) legat, ostaven od na{ite predci kako svetilnik za na{ata idnina e prosto otfrlen, zabatalen daleku duri i od marginite na op{testvenite tekovi vo imeto na la`nite vrednosti, la`nite ubeduvawa, la`nite veruvawa... Nekakva si fatamorgana. Vsu{nost napraven e stra{en, i bi rekol poguben diskontinuitet vo temelnite prinicipi vrz osnova na koi{to po~iva makedonskata dr`ava i dr`avnost. Velam, nema ni{to potragi~no od soznanieto deka potomcite se otka`uvaat od proleanata krv na svoite predci... aking aside the enticing stories about the “change” that has been happening (or still yet to come?) an indisputable fact remains. Today, in the eve of the Independence Day, the national holiday commonly known as the Eight of September, we can ascertain that this day will be celebrated with the same worries, anxiety and uncertainness which were common for the past years of independence. During those years of transition, years of our own national and social destruction, to be more exact, we somehow lost the enthusiasm, the sweet feeling of promising future, feeling of pride and self-respect that we all had on the first eight of September, in the 1991. I wonder myself what exactly are we celebrating. What kind of ideals do we respect, what do we believe in and what are our pledges and efforts? It appears to me as if we quietly decided to substitute the reality with an illusion of our own existence. It is not a paradox but an outrageous truth – after almost two decades of an independence Macedonia faces more difficult challenges and obstacles than it was in the 1991. Macedonia is completely blocked in its integration aspirations which are, at the same time, globally acknowledged and only valid in the political way. According to all parameters Macedonia keeps on being a generator of unstableness in the region. Nonetheless, this unstableness is daily witnessed in internal frames as political unstableness, non democracy, ethnical cohesion, weak economic performances and legal system which is not even close to justice ruling as it supposes to be. On the fundamental social basis Macedonia practically stands even weaker compared to its position in 1991. The political elite from Macedonia imposed a process of national and social auto destruction very successfully, whose consequences, apart from the “characteristics” mentioned above, haven’t manifested its final “goals”. And now after everything I’ve seen I wonder… Are we really independent as people and as a state? If we are we have to explain to ourselves what or who we are independent from. It seems to me that everybody who insists on saying that we are a small, but strong and legal state, voted and confirmed with a REFERENDUM, is delusional. We are independent, yes, at least that is what the Constitution says, but everybody (alive or half dead) is calling upon it. The Republic of Macedonia isn’t a member of a federation; neither it has formed a confederation with another country. On the contrary, our country is functioning by itself but not independent from the rules of the more powerful and richer countries. Are we a protectorate? Without a dilemma, I can point out the fact that with this kind of political and intellectual leadership in Macedonia, who is consulting with the foreigners who are scanning our country and are carefully monitoring the current political nomenclature, I can conclude that the roots of the Makedonism are brutally torn out. In the past few years, instead of seriously and thoroughly disclosing and defining the Makedonism according to the social needs and civilization needs, free from any kind of fear and inferiority, imposing themselves as a false keepers of the national aspiration, many of the political and intellectual “authorities” made a taboo out of it, a bit abstract even for them as its interpreters. The big changes and decisions are depending on how big the predictive consequences will be for them, even though we sometimes forget that every decision has its own consequences. Everything depends on something else: the people are dependent. I personally believe that the fight to free ourselves from the risky dependency isn’t impossible. On the contrary, it is necessary for building the state and its independency. Even in our more recent social chronicles one can’t find even a slightest try for a logical building of this state building core. Our one and only anchor left by our ancestors is simply rejected even by the margins of the social movements in the name of the false values, false convictions, false believes…A kind of a fata morgana. Actually a terrible and fatal discontinuity is made in the basic principles on which the Macedonian state is founded. I am saying that there is nothing more tragic of knowing that the offspring is giving up on the bloodshed of their ancestors. 5 Top ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD 0.'&*)#$*%%*% 1#)#.'&*%2 M akedonija ti e ~udna zemja! [to ~ovek da pomisli, da napi{e ili da ka`e? Otvoreno se kritikuva se opomenuva i analizira, se nudi nekoi re{enija, se baaraat izlezi niz pi{aniot zbor, no nikogo bolva ne gazi za toa {to mislat novinarite. Ej sedma sila, bilo nekoga{. Istoriskata prilika da si napravime samostojna Republika Makedonija, istoriski e upropastna u{te na startot od prvata ni vladeja~ka struktura vo Makedonija od onaa dale~na 1991 godina. Na plo{tadot toga{ se pie{e nekoe crveno {ampawsko, se raduvaa Makedoncite, no za `al od taa slika ostanaa samo spomenite na koi se navra}ame koga se spomenuvaat datumite na dr`avnite praznici, ili koga e vo pra{awe 8 septemvri. Be{e toa kratkotrajna radost na prvoto ni zname na prvata ni himna i na makedonskite pari, na prvata ni makedonska policija i vojska. Zo{to ne se izgradi i nadgradi dr`avata? Odogovorot e edinstven. Od nesposobni rakovodstva? Toa e edna teza, a ostanuva i dilemata deka nekoi i vo toa vreme veruvaa deka ima spas za Jugoslavija nudej}i platformi za federacii i konfederacii. Ima mislewa deka nekoi strukturi kako da ne sakaa Makedonija da bide samostojna dr`ava, zemja na Makedoncite! Narodot tuka so sigurnost ne spa|a. Toj e kako testo sekoj mo`e da go tutka kako {to saka. ^udno e kako site Republiki raspadot na Jugoslavija, so re~isi istite komunisti~ki rakovodstva, transformirani vo demokratski si ja osvoija vlasta, ja iskoristija {ansata da si dobijat nezavisnost i da si sozdadat dr`avi. Edinstveno Makedonija ostana kako edinstven 6 Evrosima Lokvi~ka „pe~at” na jugoslovenskoto bratstvo i edinstvo na biv{a Jugoslavija. I sega po tolku godini u{te sme na po~etokot - so referencata Biv{a Jugoslovenska Republika Makedonija, vo koja se menuvaa Ustavot, znameto i {to u{te ne se na {teta na makedonskiot narod i Makedonija kade {to se sozdade binacionalna dr`ava, namesto edna edinstvena Makedonija so narod i narodnosti i etni~ki zaednici. Zaradi politi~kite gluposti na na{iot ni politi~kiot vrv vo koj na edna strana bea starite jugo-lisici i na drugata strana mladite makedonski nacionalisti~ki piliwa ne stignavme do dr`ava. Nesposobnite neiskusni rakovoditeli n$ dovedoa do borbeni dejstvija, do nemiri, potoa i do ramkovni dogovori, i do otstapki vo interes samo da se ostane na vlast. Albancite stanaa faktor vo Makedonija bez koj ne se mo`e. Eden narod sega si ima pet dr`avi za koi smeta deka se negovi, a Makedonija e po~vata na koja se pravat eksperimenti kako treba da se `ivee vo multietni~ka zaednica. Taka e tuka pravo na `ivot imaa site, ama koga e vo pra{awe tretmanot na branitelite na Makedonija na momcite koi bez pomisla trgnaa da si ja branat tatkovinata, navistina e nerazbirlivo deka nekoj niv saka niz zakoni da gi izramni so onie koi krenaa pu{ka protiv make- Makedonija donskite vojnici i makedonskite policajci. Propadna i taa prilika problemot so ekstremistite i kosovskite borci da se re{i za sedum ~asa, za sedumdeset i sedum ~asa ili sedum dena, kako {to prepora~uva{e eden biv{i minister za policija i nadvore{ni raboti (Q.D.F). Dodeka se govore{e deka se raboti za ekstremizam za terorizam na Albancite, makedonskiot vrv ne veruva{e deka zemjata }e bide vturnata vo nemiri i zakani. Teroristite na ONA, U^K ili so drugi kratenki, stanaa borci za ~ovekovi prava, imaa poddr{ka od strana so logistika i so oru`je pa i so eksperti za vojuvawe i na kraj na edno mesto vo makedonskiot parlament vo istite klupi sednaa borcite za Makedonija i silite koi vojuvaa protiv Makedonija. Albancite stanaa re{ava~ki faktor i za osvojuvawe na vlasta i za re{evawe na pra{aweto koj }e bide pretsedatel, pa taka niz otstapki tie stignaa do svoite prava do svoj del na Makedonija.. Sega ni ostanuva da go vidime i ova novo ~udo. Makedonskite braniteli so nad 300 iljadi potpisi baraat zakon za re{evawe na svoite prava. Na druga strana i veteranite na ONA koi dobija i svoi spomenici baraat svoi prava i nadomestoci. ]e se izedna~at pred zakonot onie koi ja branea i onie koi ja napa|aa i urivaa Makedonija. Neverojatno, ama vo Makedonija i toa e mo`no i ostvarlivo. I ako bide taka, definitivno Makedonija nema da bide dr`ava. A kogo za toa go boli glavata? Ej moi, Makedonija e navistina ~udna zemja... Raport 4$'$+"R'&)(&0+"'-$)'")(1$*(#-&*)!"#$%&'(#-)#&'4+$( -("!'%%&'%%/#&-3*!-)% *%%-!0.'&'%%&'%%*,#)-2 Pi{uva: Jan~e Andonovski '7)45B587HB:A:) <:M87B>5)?F5<A@?@77) !7;59:BG>):9)<>A5) 95H:@>)B7)!7;59:B>D7):9) G5H>:A)<@5AC)!7;59:B>D7E) "HM7B>D7E)0?P78>D7E)48G>D7E) (8M>D7E)U8@7A<;7E)(H:@5B>D7E) 3@7DG78>D7E)-A7H>D7E) "@<A8>D7E)458=7B>D7E)/:H<;7E) +?<;7A7)V59587G>D7E) "@<A87H>D7E)#7B797E)("%E) $P>65AE)+:=7B>D7E)W5I;7E) (H:@7F;7E)V87BG>D7E) 367B>D7E)3@59<;7E) ':8@5I;7E)U:H7B9>D7QQ) 2-=5A:)B7)98K7@7A7) !7;59:B>D7)5)B587<;>BH>@:) 6:@8J7B:)<:)>=5A:)B7)=7;52 9:B<;>:A)B78:9)>)95;7)68:=2 5B7A7)B7)>=5A:)B7)98K7@7A7) X5)6859>J@>;7)A87DB7)68:=52 B7)B7)>=5A:)B7)=7;59:B<;>:A) B78:9)>)X5)D7)95<A7M>H>J>87) !7;59:B>D7)>)85P>:B:AQ S vetskiot Makedonski Kongres be{e predvesnik na makedonskata politi~ka prolet vo Makedonija, SMK go vrati sonceto na Imperijata za simbol na Republikata, SMK prv ponudi Makedonska nacionalna programa, koja e bez alternativa do denes, SMK i ja vrati antikata na Makedonija, im ja vrati istorijata na Makedoncite. I pokraj site otpori od istoriskite neovrhovizmi vo Republikata, SMK od novata Vlada o~ekuva zakon za ostvaruvawe na izbira~koto pravo na site makedonski dr`avjani vo diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva so posebna sedma izborna edinica i 10 prateni~ki mandati. SMK bara bezuslovno ostvaruvawe na pravoto na makedonsko dr`avjanstvo za site Makedonci po poteklo pod uslovite pred promenata na Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija po predlog na Vladata na Hari Kostov. Za nas i ponatamu ostanuva trajna opredelba afirmacijata na makedonizmot kako univerzalen sistem na vrednosti, afirmacijata na makedonskata civilizacija kako osnova na sovremeniot kulturen globalizam i repatrijacijata, site porano raseleni i iseleni da se vratat na svoite rodni ogni{ta, od Makedonija da sozdademe pristojno i zdravo mesto za `iveewe, zatoa {to i Gospod i zemjata i prirodata ni dale se! - re~e pretsedatelot na SMK Todor Petrov vo svoeto pozdravno obra}awe do pratenicite na Osumnaesettoto generalno sobranie. Generalnoto sobranie donese odluka za priem vo SMK na: Heraldi~koto dru{tvo na Makedonija; Gra|anskata inicijativa za zdravo dostoinstveno i vozvi{eno `iveewe “Prerodba” od Skopje; Gra|anskata inicijativa za nacionalna, kulturna i evropska integracija na Makedoncite “NE - IMA” od Prilep; KIDCM “Kale{ An|a” od Prilep; Zdru`enieto na gra|ani “Sveti German” od Skopje i Makedonsko-{vedskiot kulturen centar. Generalnoto sobranie za Nobelovata nagrada za mir go nominira @ivko Popovski koj na SMK mu podari slika so cve}e, a na pratenicite na Generalnoto sobranie minijaturni sliki so cve}e. Poradi godinata i iniciranata dekada na makedonskiot jazik, pred pratenicite se prika`a dokumentarniot kusometra`en film na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na Makedonija, “Makedonskiot jazik vo globalniot svet”, od koj{to CD-a i knigi bea podeleni na pratenicite na Generalnoto sobranie na SMK. Generalnoto sobranie za pretsedatel so tajno glasawe i mnozinstvo glasovi za periodot 2008 - 2012 godina go izbra Todor Petrov. Za po~esni pretsedateli na SMK izbrani se d-r @an Mitrev, Qube Bo{koski i \or|ija Xorx Atanasoski, a za potpretsedateli prof. d-r Frosina Ta{evska Remenski, Ni~e Dimovski, Bor~e Stefanovski, Vangel Bo`inovski i Ismail Bojda. Za generalen sekretar na SMK izbran e Jan~e Andonovski, aktuelen pretsedatel na Sojuzot na zdru`enijata na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija, a za blagajnik 7 Makedonija Raport ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Delegati na Generalnoto Sobranie na SMK Qup~o Dimulkov. Za pretsedatel na Makedonskiot senat izbran e N.E. ambasadorot Jordan Plevne{, za pretsedatel na Makedonskiot nacionalen sovet izbran e prof.d-r Blagoja Markoski, a za direktor na Institutot za makedonski studii “Stagira” izbran e prof. d-r Dimitar ]ornakov. Za pretsedatel na Fondacijata Keraca Visul~eva izbrana e Emilija Dubarxieva, za pretsedatel na Fondacijata Kemal Ataturk izbran e Iqo Sarafinovski, a za pretsedatel na Fondacijata za Makedonija izbran e Todor Petrov. Za {efovi na postojanite misii na SMK bea izbrani za: OON vo @eneva, [vajcarija, prof. d-r Igor Janev; OON vo Wujork, SAD prof. d-r Nestor Oginar; OBSE vo Viena, Avstrija Goce An|elkoski i zamenik Il~o Petkovski; Sovetot na Evropa vo Strazbur, Francija, m-r Irinej [qupkov; EU vo Brisel, Belgija Qup~o \or~evski; i za Arapskata Liga vo Kairo, Egipet, N.E. ambasador Jo{ko Stankovi}. Za regionalni koordinatori na SMK bea izbrani: za Kanada, Vlade Grozdanovski; za SAD, Vlado Trajanovski; za Avstralija i Nov Zeland, Igor Aleksandrov; za Zapadna Evropa, Dragi Bogoevski; i za Isto~na Evropa, Dragan~o Stojanovski. Dopolnitelno pretsedatelstvoto na SMK }e utvrdi regionalni koordinatori na SMK za Azija, Ju`na i Sredna Amerika, Bliskiot i Sredniot 8 Istok; i Afrika. Za pretsedava~i na tematskite konferencii pri SMK bea izbrani: za Nacionalnata konferencija na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija \or|i Kanzurov; za Me|unarodnata konferencija za Gora ]emal Elezi; za Balkanskata konferencija na Makedoncite so islamska religija Ismail Bojda; za Balkanskata konferencija za polo`ata i pravata na Makedoncite Edmond Temelko. Za koordinatori na SMK za opredeleni pra{awa bea izbrani: Pece Zdravkovski za kultura i javni manifestacii; prof. d-r ^edomir Cvetanovski za makedonsko-ruskite odnosi; Miroslav Spiroski za verski pra{awa; d-r Igor Janev za me|unarodni odnosi; Boris Temov za sport i sportski manifestacii; prof. d-r \or|i Malkovski za makedonsko-albanskite odnosi; m-r Vele Aleksoski za makedonsko-srpskite i makedonsko-francuskite odnosi; prof. d-r Liljana Panovska za makedonskogr~kite odnosi; prof. d-r Vasil Jotevski za makedonsko-bugarskite odnosi; prof. d-r Nestor Oginar za makedonsko-amerikanskite odnosi; i Manoil Jakovleski za koordinator za makedonsko-germanskite odnosi. Generalnoto sobranie ja potvrdi opredelbata deka Svetskiot Makedonski Mladinski Kongres e del od SMK i pobara dopolnitelna informacija za odnosite i sostojbite vo SMMK vo rok od tri meseci, vrz osno- va na {to pretsedatelstvoto na SMK }e utvrdi kone~na odluka za razre{uvawe na organite i odr`uvawe na Izborno sobranie na SMMK. Generalnoto sobranie formira posebna nezavisna ekspertska komisija za istra`uvawe i dokumentirawe na genocidot vrz makedonskiot narod pod pretsedatelstvo na prof. d-r Mihajlo Minoski so cel da objavi Bela kniga za genocidot vrz makedonskiot narod od podelbata na Makedonija vo balkanskite vojni 1912 - 1913 godina, a vo sorabotka so zdru`enieto na pripadnicite na bezbednosnite sili “Dostoinstvo” formira posebna nezavisna ekspertska komisija za istra`uvawe i dokumentirawe na vojnata vo 2001 godina pod pretsedatelstvo na prof. d-r \or|i Malkovski so cel da objavi Bela kniga za nastanite vo 2001 godina. Posebno vnimanie predizvika rezolucijata za Makedoncite od egejskiot del na Makedonija. SMK gi poddr`a Koordinativnata konferencija na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija, Koordinativniot komitet na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija, Sojuzot na zdru`enijata na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija so sedi{te vo Skopje i Zaednicata na organizaciite na etni~kite Makedonci proterani od Grcija so sedi{te vo Bitola, i apelira{e do registriranite zdru`enija na Makedoncite od Egejski- ot del na Makedonija na soglasnost za rabota na edna i edinstvena Nacionalna Konferencija na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija pri SMK. SMK ja poddr`a Vladata na Makedonija i premierot Gruevski vo barawata za gra|anskite, imotnite i naslednite prava na nasilno proteranite Makedonci od belomorskiot del na Makedonija, za pravata i slobodite na Makedoncite vo cela Grcija i izrazi o~ekuvawe Vladata da formira posebna kancelarija za ovie pra{awa pri kabinetot na premierot, a Komisijata za gra|anskite, imotnite i naslednite prava na nasilno proteranite Makedonci od egejskiot del na Makedonija {to treba da ja formira SMK da ima poseben konsultativno-sovetodaven karakter so cel pomo{ vo procedurite i postapkite pred nadle`nite organi vo Grcija i pred Evropa. SMK i ponatamu uka`a deka ne smee da se zaboravi, deka imeto na dr`avata Makedonija e neraskinlivo povrzano so imeto na makedonskiot narod i deka promenata na imeto na dr`avata }e predizvika trajna promena na imeto na makedonskiot narod i }e ja destabilizira Makedonija i regionot. SMK povtori deka pra{aweto za imeto na Makedonija e zatvoreno so referendumot od 8 septemvri 1991 godina koga makedonskiot narod i gra|anite na Makedonija vo apsolutno mnozinstvo se izjasnija “za samostojna i suverena dr`ava Makedonija” bez pridavki i dodavki. Odlukata od referendumot e zadol`itelna za site bez isklu~ok i zatoa razgovorite za imeto na dr`avata pretstavuvaat flagrantno kr{ewe na Ustavot i na me|unarodnoto pravo. SMK ja otfrli inicijativata za referendum za imeto, bidej}i nov referendum za imeto ne e referendum za negova odbrana, tuku referendum za negova trajna promena. Makedoncite od site delovi na Makedonija vo celiot svet povtorno pobaraa iten i bezusloven prekin na razgovorite za razlikata za imeto na Makedonija so Atina i vospostavuvawe na dr`avnoto ime Makedonija vo Obedinetite nacii i site me|unarodni organizacii, so mo`nost za upotreba na ustavnata referenca “Republika”, bez latini~na transkripcija na makedonskiot jazik Raport tuku na angliski jazik “The Republic of Macedonia”, so me|unarodniot kod MK, odnodno MKD, kako jasna distinkcija od istoimenata severna gr~ka provincija koja, za `al, Atina za prvpat vo svojata istorija ja okupira{e po balkanskite vojni i Bukure{kiot dogovor od 10 avgust 1913 godina, vospostavuvaj}i “vremena uprava na okupiranite teritorii vo Makedonija” so epilog genocid vrz makedonskiot narod koj trae do denes. SMK go poddr`a pristapuvaweto na Makedonija vo EU i NATO, imaj}i predvid deka gi ispolni kriteriumite za pristapuvawe vo ovie sojuzi na dr`avi, no potencira deka ako gr~kiot genocid vrz makedonskiot narod i antimakedonizmot na Atina so baraweto za promena na dr`avnoto ime se vrednost za solidarnost vo Evropskata unija i NATO, Makedoncite od site delovi na Makedonija vo celiot svet go otfrlaat makedonskoto ~lenstvo vo ovie sojuzi na dr`avi i toa }e go potvrdat na referendum. Makedoncite pobaraa izvinuvawe za istoriskite i za op{testvenite nepravdi prema makedonskiot narod od Atina, Brisel i od Strazbur, od Pariz, London i od Berlin, i reparacii za {tetite od gr~kiot genocid vrz makedonskiot narod. Generalnoto sobranie utvrdi Rezolucii za: dr`avnoto ime Makedonija; sojuz na dr`avata Makedonija vo EU i NATOalijansata; Makedonskata zaednica na Kosovo; pomiruvawe i obedinuvawe vo Makedonskata pravoslavna eparhija za Avstralija; Makedonskata pravoslavna crkva; poddr{ka na gra|anskata inicijativa za predlagawe na Zakon za posebnite prava na pripadnicite na bezbednosnite sili na Republika Makedonija i ~lenovite na nivnite semejstva, so predlog na zakon; soodvetna i pravi~na zastapenost na Makedoncite vo organite na dr`avnata vlast i drugite javni insitucii na site nivoa; odnosite me|u Makedonskata zaednica vo Srbija i Nacionalniot sovet na Makedoncite vo Srbija; dopolnuvawe na titulata na poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva; vozobnovuvawe na Ohridskata Patrijar{ija; otkup na slobodna ekonomska zona na pristani{teto vo Dra~; slobodnata ekonomska zona na pristani{teto vo Solun; Dogovor za strate{ko partnerstvo za energetika i Dogovor za slobodna trgovija me|u Makedonija i Ruskata Federacija; i za odr`uvawe na Devetnaesettoto generalno Sobranie na Svetskiot Makedonski Kongres na 8 avgust 2009 godina. Genralnoto sobranie formira Semakedonska akademija na naukite i umenostite pri SMK i upati ostra kritika za rabotata na MANU koja: s$ u{te nema Makedonska nacionalna programa, ponudi podelba na Makedonija, objavi promena na imeto na dr`avata Makedonija, i makedonskiot narod ne go odlepi od prikaznite za Slovenite. Za koordinatori za formiraweto na Semakedonskata akademija na naukite i umetnostite bea izbrani prof. d-r Jugoslav Ziberovski i prof. d-r ^edomir Cvetanovski. Generalnoto sobranie utvrdi inicijativi do Sobranieto na Makedonija za donesuvawe na: Zakon za Makedonskata pravoslavna crkva, Zakon za katoli~kata crkva vo Makedonija, Zakon za islamskata verska zaednica vo Makedonija, Zakon za evangelsko-metodisti~kata crkva vo Makedonija, Zakon za evrejskata zaednica vo Makedonija, Zakon za proglasuvawe na del od [ar planina za nacionalen park, Zakon za grb na Republika Makedonija, Zakon za zname na pretsedatelot na Republika Makedonija, Zakon za Svetskiot Makedonski Kongres, Zakon za proglasuvawe na gradot Ohrid za svetski sepravoslaven centar, Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija, Zakon za izmenuvawe na Zakonot za teritorijalnata organizacija na lokalnata samouprava, Deklaracija za polo`bata i pravata na Makedoncite so islamska veroispoved, Deklaracija za polo`bata i pravata na Goranite, i Deklaracija za Makedoncite vo svetot. Generalnoto sobranie donese odluka za odbele`uvawe na stogodi{ninata od podelbata na Makedonija i makedonskiot narod so Bukure{kiot dogovor na 10 avgust 2013 godina koga se o~ekuva da se organizira simboli~no ru{ewe na posledniot berlinski yid vo Evropa, okolu dva milioni Makedonci od celiot svet pe{ so zapaleni sve}i da vlezat vo sosednite zemji na Republikata. 9 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD -!-Y"),")/&W-* Makedonija ,'4#!-&(4*%(#&')-.*%&'%(,4 Raport Svetskiot Makedonski Kongres, kako neformalen Svetski Parlament na Makedoncite od site delovi na Makedonija vo celiot svet, donese odluka za vostanovuvawe na po~esnata titula “Makedonski senator” kako najvisoko svetsko semakedonsko do`ivotno priznanie, na Makedonci po rod i dr`avjanstvo, kako i na prijateli na Makedonija i na Makedoncite, za poseben pridones za dr`avata, makedonskiot narod i makedonskite raboti. Od Makedonija (1) Negovoto Visokopreosve{tenstvo gospodin Kiril, mitropolit polo{ko-kumanovski i osnovopolo`nik na vozobnovenata Makedonska Pravoslavna Crkva kako edna i edinstvena legalna i legitimna kanonska nasledni~ka na drevnata Ohridska Arhiepiskopija / Patrijar{ija i Justinijana Prva (2) Qube Bo{koski, porane{en minister za vnatre{ni raboti na Makedonija i po~esen pretsedatel na Svetskiot Makedonski Kongres (3) Risto Gu{terov, stopanstvenik, donator i humanist (4) Simon Trp~evski, svetski pijanist (5) Stojan~e Angelov, porane{en general vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Makedonija i pretsedatelot na Zdru`enieto na pripadnici na bezbednosnite sili na Makedonija “Dostoinstvo” (6) m-r Blagoj Mehanxiski, stopanstvenik, donator i humanist (7) akad. d-r @an Mitrev, svetski kardiohirurg, donator, humanist i po~esen pretsedatel na Svetskiot Makedonski Kongres (8) Boris Trajanov, svetski operski peja~ i humanist (9) \or|i Hristov, evropski fudbaler (10) Darko Pan~ev, evropski fudbaler (11) Trifun Kostovski, stopanstvenik, donator i gradona~alnik na grad Skopje (12) Ambasador Jordan Plevne{, porane{en ambasador na Makedonija vo Francija i UNESKO, svetski dramaturg, i pretsedatel na Makedonskiot Senat (13) Mil~o Man~evski, re`iser so me|unarodno renome (14) prof. Tihomir Stojanovski, profesor na Fakultetot za dramska umetnost i (15) prof. d-r Ta{ko Bel~ev, borec za makedonskiot identitet i poteklo (16) prof.d-r Dimitar ]ornakov, direktor na Institutot za makedonski studii “Stagira”na Svetskiot Makedonski Kongres (17) prof. Angelina Markus (18) \or|i Donevski, dolgogodi{en aktivist vo zdru`enijata na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija (19) Aleksandar Popovski, dolgogodi{en aktivist vo zdru`enijata na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija (20) Naum Abov, dolgogodi{en aktivist vo zdru`enijata na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Gra|anskata vojna vo Grcija (21) Ismail Bojda, pretsedatel na Sojuzot na Makedoncite so islamska religija Od SAD (22) prof.d-r Nestor Oginar, {ef na 10 Postojanata misija na Svetskiot Makedonski Kongres pri Obedinetite Nacii vo Wujork (23) Tvrdomir Stameski, dolgogodi{en makedonski aktivist vo Detroit (24) \or|ija Xorx Atanasoski, makedonski stopanstvenik, donator i humanist, pretsedatel na Makedonskiot Svetskit Kongres vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi (25) Aleksandar Jovanov, dolgogodi{en makedonski aktivist vo Wu Xersi (26) Svetozar Stameski, dolgogodi{en makedonski aktivist vo Detroit (27) prof. d-r Bla`e Prinzevski, dolgogodi{en makedonski aktivist vo Detroit (28) prof. d-r Stojadin Naumovski, dolgogodi{en makedonski aktivist vo Detroit Od Avstralija (29) Pavle Srebrenovski, dolgogodi{en makedonski aktivist vo Melburn, (30) Blaga Petreska, dolgogodi{en makedonski aktivist vo Melburn (31) \or|i Petrovski, dolgogodi{en makedonski aktivist vo Melburn (32) Stevo Tiricovski, dolgogodi{en makedonski aktivist vo Sidnej (33) Mile Terzioski, dolgogodi{en makedonski aktivist vo Melburn Od Kanada : (34) Vlade Grozdanovski, dolgogodi{en makedonski aktivist, porane{en pretsedatel na Organizacijata na Obedineti Makedonci od Toronto (35) Qubomir Lui Temelkoski, pratenik vo Parlamentot na Kanada (36) Xon Bitov, dolgogodi{en makedonski aktivist, stopanstvenik i donator (37) d-r Lefter Mance, dolgogodi{en makedonski aktivist, donator i humanist vo Otava (38) Stiv Pqakas, dolgogodi{en makedonski aktivist vo Toronto Od [vedska (39) Na}e Tufek~iev, dolgogodi{en makedonski aktivist, pretsedatel na Makedonsko-{vedskiot kulturen centar i osnova~ na pove}e fondovi vo Kinotekata i Arhivot na RM Od Holandija (40) Mihaijlo \or~eski, dolgogodien makedonski aktivist vo Holandija Od Germanija (41) Gojko Jakovleski, dolgogodi{en makedonski aktivist vo Berlin, eden od osnova~ite na VMRO-DPMNE vo Germanija (42) Dragi Bogoeski, dolgogodi{en makedonski aktivist vo Hanover, pretsedatel na Obedineti Makedonci vo Evropa i na SMK za Evropa Od [vajcarija (43) Vlado Ralev, stopanstvenik, donator i humanist, po~esen konzul na Makedonija vo [vajcarija (44) Nikola Mir~ev, pretsedatel na Makedonskata zaednica vo [vajcarija (45) Borka Bla`eska, pretsedatel na Makedonskata zaednica vo [vajcarija Od Romanija (46) Lijana Dumitresku, prv makedonski pratenik vo Parlamentot na Romanija Od Albanija na: (47) Edmond Temelko, dolgogodi{en makedonski aktivist, pretsedatel na Organizacijata za za{tita na pravata na Makedoncite vo Albanija “Prespa” i gradona~alnik na op{tina Pustec vo Mala Prespa (48) prof. d-r Kimet Fetahu, dolgogodi{en aktivist, pretsedatel na makedonskoto dru{tvo “MIR” vo Tirana (49) prof. Cvetan Mazniku, dolgogodi{en makedonski aktivist, prv pretsedatel na Makedonskata zaednica vo Albanija (50) Mehmed Hoxa, dolgogodi{en makedonski aktivist, pretsedatel na makedonskoto dru{tvo “Gora” od Kuks Od Srbija: (51) Gojko Ilievski, prv pretsedatel na Makedonskata zaednica vo Srbija (52) Lidija Demnieva, prv pretsedatel na Makedonsko zdru`enie vo Belgrad “Ko~o Racin” Od Bugarija (53) Katerina Trajkova Nurxieva, sekretarka na prviot makedonski pretsedatel ^ento i vnuka na Goce Del~ev (54) Stojan Georgiev, prv pretsedatel na OMO Ilinden Pirin (55) Andon Iskrenov, prv pretsedatel na Zaednicata na Makedoncite so islamska religija vo Bugarija (56) \or|i Hristov, osnova~ na vesnikot na makedonski jazik “Narodna volja” (57) Jordan Kostadinov, dolgogodi{en aktivist vo OMO Ilinden Od Grcija (58) Arhimandrit Nikodim Carkwas, dolgogodi{en makedonski aktivist vo Grcija i osnova~ na Makedonska crkva vo egejskiot del na Makedonija (59) Hristos Prickas, eden od prvite osnova~i na Makedonskata partija vo Grcija “Vino`ito” (60) Pavle Voskopulos, aktuelen pretsedatel na Makedonskata partija vo Grcija “Vino`ito” Posmrtno odlikuvani se: (61) Majka Tereza, od Indija, osnovopolo`nik na sestrite na milosrdieto, naskoro svetica (62) Todor Proeski, od Makedonija, najpoznatiot peja~ na balkanskite prostori, golem donator i humanista, ambasador na UNESKO, (63) Georgi Xorx Tomov, od SAD, dolgogodi{en makedonski aktivist vo Wujork, prezenter na makedonskiot folklor vo SAD Niz klu~alka ,'4*)#%&'%5.#)(#!')#$-) Istorijata se povtoruva. Za toa potvrduva i komentarot na na{iot kolumnist napi{an vo 200 godina. Toa {to sega mu se slu~uvana pretsedatelot Crvenkovski, istiot film mu go „pro`ektiraat” SDSM-ovcite na pretsedatelot Trajkovski Do koe derexe se dovede pretsedatelot na dr`avata, {to po svoja, {to po tu|a vina, treba seriozno da ne zagri`i site: gospodinot Boris Trajkovski samo {to izusti deka ima namera da gi povika liderite na relevantnite politi~ki partii i so niv da razmeni mislewa okolu bezbednosnata situacija vo zemjata, stana meze na politi~kata trpeza aran`irana po tipi~no doma{ni recepti. Pikantno meze za seirxiite, ama gledaj}i vo koe vreme `iveeme, se pla{am da ne ni zastane na krajot zalakot v grlo. Od Socijaldemokratskiot sojuz prvata reakcija be{e deka na eden takov samit, nivniot lider nema {to da bara, bidej}i „gra|aninot” Trajkovski ne e toj koj treba da gi obedini ~elnicite na partiite da sednat na ista masa. Od taborot na Demokratskata alternativa isto taka obeshrabruva~ki poraki po pra{aweto za odr`uvawe na sredbata: otvoreno e dadeno do znaewe deka pretsedatelot prvo treba da se izjasni dali }e gi primi akreditivite na tajvanskiot ambasador, a za sorabotka potoa mo`e da se govori. Duri ovaa partija ocenuva deka vakvata inicijativa e „grozomorna manipulacija” na pretsedatelot so bezbednosnata situacija i obid na Kabinetot, koristej}i ja situacijata Trajkovski da go promovira vo Vladimir Tulevski -JM87@=5)I5Z)B7) 98K7@7A7Q)%7H>)5)A:7) <5P7)„P87P7B>B:A” *87D;:@<;>)B5)5)@7KB:Q)%:) ;87D:A)B7)B5P:@>:A)=7B97A);:2 DJB75)IA:)=:K5)97)B5)<B7D95) @:)B5<A7M>HB>:A)85P>:BE politi~ki lider. Liberaldemokratite oficijalno ne se izjasnija, no od nivni partiski izvori prote~e informacija deka ne se voodu{eveni od idejata. Liberalite i Socijalistite }e gi ~ekaat oficijalnite pokani i dnevniot red pred da zazemat stav, a od PDP sakaat da se vidat so pretsedatelot za da mu ka`aat da ne puka vo Albancite. Se na se, nevkusna ping-pong partija koja gi otslikuva sostojbite i relaciite na po{irok plan vo dr`avata. [to da pravi pretsedatelot Trajkovski vo vakva situacija? Da se povle~e na Vodno i da se zanimava so doma{ni rakotvorbi ili da se izlo`uva na rizik so sekoja svoja inicijativa {to ima za cel sorabotka so site relevantni subjekti koga se vo pra{awe povisokite dr`avni i nacionalni interesi. Sega mu e te{ko, a }e mu bide u{te pote{ko. Do krajot na mandatot ima u{te mnogu, zatoa mo`ebi e najpolezno sega samiot da pobara tajmaut za da ja preispita koncepcijata i da napravi presvrt vo igrata. Za takvo ne{to prostor ima. Od novinarski aspekt bi bilo pretenciozno da se elaborira ponatamu okolu ova i da mu se dava pamet na pretsedatelot. Vo narodot e poznata pogovorkata - pu{ti rip~e, da fati{ krap~e. E, sega, treba da se razmisli. Drugo e pra{aweto, pak, za odnosot kon institucijata Pretsedatel na dr`avata. Za toa ne }e e na odmet ako svoite stavovi gi preispitaat i site onie ~ie mislewe vo javnosta se po~ituva, sozdava atmosfera i pridonesuva vo gradeweto na op{testvenata svest. Treba da se vidi: {to e podobro - da imame i respektiran pretsedatel i stabilna dr`ava ili da imame potcenet pretsedatel, a dr`avata da ni se ni{a. Dali sega toa „gra|aninot Trajkovski”, ne e va`no. Izborite pomiiaa, a do krajot na 2004 godina kojznae {to mo`e da ne snajde. I vo regionot i na Balkanot s$ u{te nema mnogu cvrsti garancii. 16/17. 6. 2000 g. 11 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija 0+"'#&).+1$'#&1(#-)-)'$4&1&*&)„1R"%$$Y$”)'")!"#$%&'(#"*")/&R-*-W#")(.$'" Periskop &*)"%(#&4'%-!%%!.6'1&*4-) Pi{uva: Sotir Kostov Koga e vo pra{awe imeto naj~esto se odyiva na nazivot ‘‘sultan‘‘, no u`iva i koga }e go nare~at ‘‘pa{a‘‘, taka {to ve}e nikoj ne mu se obra}a so Branko Crvenkovski, tuku mo`ebi povremeno so B.C. Za se e vinoven imunitetot. Zatoa i veli deka kolku i da go napa|aat toj ne se pla{el. Dobro be lu|e }e se najde li ma` vo dr`avata da ni go pregleda Branko? I meto mu e Branko Crvenkovski a funkcijata mu e Pretsedatel na Republika Makedonija. Spored Ustavot na RM toj ja pretstavuva dr`avata, vrhoven komandant e na vooru`enite sili na Makedonija, a svoite prava i dol`nosti gi vr{i vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite. Pritoa dol`nosta Pretsedatel na Republikata – taka barem veli Ustavot – e nespoiva so vr{ewe na druga javna funkcija, profesija ili funkcija vo politi~ka partija. No, Ustavot veli deka toj e odgovoren i za kr{ewe na Ustavot i zakonite vo vr{eweto na svoite prava i dol`nosti. Mo`ebi najva`no od se – vo kontekst na toa {to raboti vo posledno vreme – e deka u`iva imunitet. 12 Dali ovie podatoci (fakti) se to~ni? Kako stojat rabotite izgleda deka denes ovie fakti se neto~ni ili ajde da upotrebime eufemizam i da re~ime deka se zastareni. Koga e vo pra{awe imeto naj~esto se odziva na nazivot ‘‘sultan‘‘, no u`iva i koga }e go nare~at ‘‘pa{a‘‘, taka {to ve}e nikoj ne mu se obra}a so Branko Crvenkovski, tuku mo`ebi povremeno so BC. U{te od pretsedatelskite izbori od 2004-ta ne e Pretsedatel na Republika Makedonija tuku „gra|aninot‘‘ od pri~ina {to nitu izlezenosta na izborite be{e kolku {to nalaga zakonot, nitu pak dobienite glasovi onolku kolku {to gi izbrojaa negovite poslu{nici od tajfata „pi{toli i rozi ‘‘. Ako ne mi veruvate proverete vo izve{tajot na OBSE/ODIHIR za pretsedatelskite izbori 2004. Vo posledno vreme ne ja pretstavuva dr`avata tuku raboti protiv nejzinite intere- si gi ko~i nazna~uvawata na ambasadorite, ne gi potpi{uva ukazite na zakonite, pomiluvawa i abolicii za kriminalci deli kako od rakav, bez sram i perde), no zatoa pak e doka`an borec za obedinuvawe na opozicijata i konsolidirawe na SDSM negovata mu ‘‘dr`avotvorna‘‘ partija (vo pretsedatelskiot kabinet sobira opozicioneri so somnitelni vrednosti i zaedno kovaat zagovori protiv pozicijata i izvr{nata, zakonodavnata i sudskata vlast). Vistinski lider na opozicijata! Toj toa i ne go krie. Imal dol`nost kon partijata {to ja osnival i ~ij lider bil dolgi godini. A, {to pravime so dr`avata Makedonija? Pa taa i ne e tolku bitna ili {to }e mu e dokolku ja izgubi Partijata. Pravi se – ama bukvalno s$ dozvoleno i ne dozvoleno – toa da ne mu se slu~i: propa|aweto na SDSM i gubeweto na liderskata pozicija. Uzurpira dr`avna funkcija i toa najvisokata, trguva so politi~ki partii, ucenuva i go napa|a Sobranieto na R.M. i se obiduva da „izbri{e‘‘ izvr{na vlast i da zbri{e i minimizira celo sudstvo. Kade vo site ovie negovi ‘‘dol`nosti‘‘ ima osnova i ramka od Ustav i zakoni? Nitu traga nitu glas, saka{ od osnova ili pak od ramka na Ustav i zakoni. Za li~nost i karakter da ne zboruvame. A za obraz i sovest, podobro i da ne pomisluvame. Tie se negoviot demokratski deficit - gi nema. Skandalozno!! Nevidena sramotizacija!!! Za se e vinoven imunitetot. Zatoa i veli deka kolku i da go napa|aat toj ne se pla{el. Dobro be lu|e }e se najde li ma` vo dr`avata da ni go pregleda Branko? Ima li dovolen broj na lu|e so ........ da povedat postapka za utvrduvawe na odgovornost, ima li sudija vo Ustavniot sud {to mo`e da odlu~uva za negovata odgovornost? Periskop Jok – nema takov, pa najgolem broj od niv toj tamu gi udomi u{te so vreme. Ajde da vidime koj e toj junak {to }e mu go odzeme imunitetot. U{te pri samata pomisla na takvo ne{to im se tresat ga}ite. I koj sega vo vakva situacija }e {titi ustavnost i }e brani zakonitost? Pa se znae: Papata! Za nego pravnata konstitucija na dr`avata e edna monumentalna fantazima. Brankovoto pravo e golema iluzija. Toj i koga se pribli`uva kon pravoto, a osobeno koga se oddale~uva od pravdata, za nego tie – pravoto i pravdata – se plod na negovata fantasti~na imaginacija. Taka vo devedesettite godini toj se pogri`i da donese eden kup nepravedni zakoni, osobeno vo periodot 1994 - 1998 godina. Na ovoj plan ne e za potcenuvawe i periodot 2002 - 2006 godina, a osobeno 2004 - 2006 koga kontrolira{e s$, ama bukvalno s$. Sega lesno mu e na „sozdava~ot na pravoto‘‘ da se transformira vo „primenuva~ na pravo‘‘ pa saka{ deli pomiluvawa za Veru{evci i ostanatite osudenici od SDSM, dali abolicii za Zaevci i drugite SDSM-ovski finansiski fenomeni, poto~no parafenomeni koi preku zloupotrebi na dol`nosta sakaat da dobivaat me|unarodni nagradi za razvoj na lokalnata samouprava. Lu|e toa e destrukcija na pravoto. Toa e ozakonuvawe na va`ewe na nepravoto ili kratko i ednostavno ka`ano nepravda i bezvlastie istovremeno. Pravna kontaminacija od naj{teten vid. Metafori~no ka`ano toa e paradoks na vladeewe na pravo odmetnato vo planina kako vladeewe preku zloupotreba na pravoto. Surovo i nemilosrdno razoruvawe na pravoto. Zna~i pravoto {to go primenuva Branko pribegnuva kon iluzii taka {to toa e izvor, no i sredstvo za negova dehumanizacija kako i pogodno orudie za odr`uvawe na pravna nesigurnost se do negovoto nazna~uvawe za lider na SDSM i otpo~nuvaweto na ‘‘operacijata‘‘ za ‘‘spasuvawe na Makedonija‘‘. Toga{ site ovie predupreduvawa, povici i predlozi nekoj da go pregleda Branko }e bidat zadocneti i nepotrebni. Na krajot: u{te li ne mi veruvate za nemaweto senka od Pretsedatel? Prva pretsedatelska izjava “Gord sum {to na ovie izbori ja dobiv poddr{kata od pripadnicite na site etni~ki zaednici, {to za mene glasaa Makedonci, Albanci, Turci, Srbi, Romi, Vlasi i Bo{waci. Dobrite me|uetni~ki odnosi se stolbot na stabilnosta na Makedonija, tie se preduslov za ekonomski razvoj i napredok i najkratok pat do evroatlantskite integracii”, re~e noviot pretsedatel Branko Crvenkovski, vo svojot govor po sve~enata izjava vo Sobranieto, so koja oficijalno ja prezede pretsedatelskata funkcija. Toj pred prisutnite vo parlamnetot potencira{e deka kako pretsedatel na dr`avata }e se posveti na me|uetni~kata doverba, i Ramkovniot dogovor }e bide vo celost i navreme sproveden. “Ako na{ata idnina ja gledame vo Evropa, toga{ kako nacija treba da se podgotvime, Makedonija - dr`ava na ednakvost i ramnopravnost, na me|usebna solidarnost i lojalnost, na zaedni~ki interesi i celi. Makedonija obedineta i splotena, integrirana doma - integrirana vo Evropa. Takva Makedonija posakuvame”, re~e Crvenkovski. 13 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija %2+)4&+"')#"R&4[$+"E)/+&+$#*&+),")'"(*"1")'")\'-1$+,-*$*&*)1&)+-[$#")U+1"*(#" Oko ,'4#!-&*()*4')'%%*%%&'!1-.%% Razgovara{e: Elena Orov~anec-Spiroska Na denot na patroniot praznik na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje, pretsedatelot na Republika Makedonija, Branko Crvenkovski Ve odlikuva{e so visoko dr`avno priznanie. Ordenot e potvrda pove}e za Va{ite anga`mani i rezultati na planot na hrvatsko-makedonskata kni`evna i kulturna sorabotka. Svoite najvredni rezultati vo Zagreb gi ostvari Georgi Kap~ev. Diplomatski aktivnosti ostvaruvaa Konstantin i Andreja D. Petkovi~. Ordenot za zaslugi za Makedonija, koj go primiv od pretsedatelot Branko Crvenkovski, neosporno e eden od najuglednite i najzna~ajnite nastani vo mojot `ivot. Toa e zna~ajno i uva`eno priznanie, koe go do`ivuvam kako ~est, pofalba i obvrska da prodol`am so isto tempo i so ista cel - promocija na kulturnite, kni`evnite, jazi~nite i na drugi vrednosti na makedonskiot narod kon svetot. Nesoborliv e istoriskiot fakt deka nekoi isklu~itelni slu~uvawa za istorijata na makedonskiot narod se slu~ile tokmu vo Hrvatska, pe~ateweto na Zbornikot na bra}ata Miladinovci, objavuvawe na prvata poetska zbirka na makedonski jazik, no ima{e i drugi interesni slu~uvawa, na primer mnogu uspe{nata promocija na Kap~ev na Makedonija, potoa dejstvuweto na makedonskite studenti vo Zagreb, vo predvoeniot period vo korist na Makedonija, {to e edna isto taka zna~ajna alka me|u hrvatskata i makedonskata antifa{isti~ki orientirana intelegencija. Postojat mnogubrojni, mnogu intenzivni kontakti me|u hrvatskite i makedonskite prerodbenici, od koi 14 %H7M:;:)<?=)?M595B) @:)68:<658>A5A:A)B7) =7;59:B><A>;7A7E) M>95DX>)>BA585<:A)J7)B57) 87<A5):9)95B)@:)95B)B79@:8) :9)P87B>G>A5)B7)!7;59:B>D7Q) 2)+7G>B:@7A7)>J85;7)]5)6:2 M59>=5E)<:)9H7M:;:)<=><H5B7) 6:87;7)B7=58B:)D7)?6:A85M>@) @:)<@:D:A)P:@:8E)>=7DX>)D7)@:) 6859@>9)=7;59:B<;7A7)7;2 A?5HB7)<5P7IB:<A)J7);:D7);7;:) ^?=7B><A)>)B7?FB>;)B7@><2 A>B7)<?=)@8J7B nekoi kako bra}ata Petkovi} dejstvuvaa vo Hrvatska kako diplomati na carska Rusija, Konstantin vo Dubrovnik, a Andrea vo Rieka. Toa e toj istoriski kontinuitet koj uka`uva na mnogu plodna i konstruktivna sorabotka me|u dva bliski slovenski narodi, denes suvereni zemji, Makedonija i Hrvatska. Va{a posebna tvore~ka qubov e osnovopolo`nikot na sovremenata makedonska literatura Ko~o Racin. Nemu mu ja posvetivte me|u drugoto, knigata Racin vo Hrvatska. Da se potsetime, dobitnik ste na po~esnoto Racinovo priznanie. Kako go do`ivuvate negoviot poetski genij? Racin mi be{e poseben predizvik, posebno zaradi toa {to ~esto prestojuval vo Hrvatska, me|u Hrvatite i Srbite Oko %%-!%%/.'&*3*)#%%5-0#!"1' vo Hrvatska steknal mnogubrojni prijateli i sorabotnici i vo Hrvatska gi objavil pove}eto od svoite pe~ateni dela, vklu~uvaj}i ja i zbirkata Beli mugri. Knigata Racin vo Hrvatska e obid za sistematizacija i rekonstrukcija na racinovite prestoi vo Hrvatska, po~nuvaj}i od sudeweto vo Split, do pe~ateweto na zbirkata. Neodamna objaviv u{te dva truda za Racin, edniot e moe li~no do`ivuvawe na Racin, drugiot e posveten na negovata brilijantna studija za bogomilite, koja so svojot kvalitet i denes me fascinira, bidej}i dosta dobro sum zapoznaen so bogomilskoto pra{awe na ovie prostori, so ogled na toa {to se smetaat za „eres”, pojavi koi mnogu me interesiraat. Dobivaweto na Racinovoto priznanie va`no e za mene kako makedonist, bidej}i toa avtomatski Ve stava na listata na vrvni racinolozi. Kako poet ne bi go narekol genije, toj pripa|a na strujata na me|uvoenite socijalni poeti, koi jasno i glasno progovorile za socijalnata zagrozenost na siroma{nite. Po kvalitet mo`e da se vbroi me|u hrvatskite sovremenici, no goleminata na taa zbirka prvenstveno e vo nejziniot jazik, koj vsu{nost i dava istorisko zna~ewe vo sovremenata makedonska kni`evnost. mestija nanapred na{ata dosega{na, relativno skromna sorabotka. Toa se golemi uspesi i od ednata i od drugata strana, bidej}i i dvata sobira bea izvonredno organizirani, mediski dobro prateni i uspeaja da soberat golem broj hrvatski i makedonski slavisti, koi ovoj pat, vo svoite trudovi, glavno komparativno se osvrnaa na odnosite me|u na{ite kni`evnosti i jazici. Nie denovive vo Rieka go objavivme prviot Zbornik od rije~kiot sobir, koj e pe~aten na hrvatski, {to zna~i deka makedonskite tekstovi se prevedeni na hrvatski. Drugiot zbornik, onoj „ohridski” }e bide na makedonski jazik, {to zna~i deka site na{i tekstovi }e bidat prevedeni. Rie~kiot Zbornik sodr`i 319 stranici i 25 makedonski i hrvatski avtori. Promocijata sakame da ja napravime koga od pe~at }e izleze i drugiot Zbornik, i toa vo Rieka i vo Skopje. Mislam deka vaka koncepirani sobiri imaat idnina, bidej}i gi povrzuvaat i lu|eto od strukata, {to zna~i deka sme profitirale i ednite i drugite i sme napravile golem ~ekor kon ponatamo{nata me|usebna sorabotka. Vpro~em toa se prvite golemi hrvatsko-makedonisti~ki me|unarodni sobiri na tema na{e prepoznavawe i zapoznavawe. Da se vratime na studentskite denovi vo Zagreb, vreme koga se zaroduva vo Vas qubovta kon makedonskata literatura. Univerzitetot vo Rieka i Institutot za makedonska literatura od 2007 godina, rabotat na nau~noistra`uva~kiot proekt Tradicija i kontinuitet vo makedonsko-hrvatskite vrski. Kako te~e negovata rabota i koi se o~ekuvawata od Proektot? Site vo ovie gorini so zadovolstvo bi se vratile vo studentskite denovi, i toa ne samo zaradi makedonskata kni`evnost. Bea toa denovi na entuzijazam, studentski bunt, zanes, pa i odredena romanti~arska naivnost, no be{e toa ubavo vreme vo koe se vklopi i makedonskata kni`evnost. Ednostavno se slu~i nekoja hemija koja trae i denes. Poznati se Va{ite anga`irawa okolu dvete makedonsko-hrvatski nau~ni konferencii vo Rieka i vo Ohrid. Letovo izleze od pe~at i Zbornikot od Prvata konferencija. Re~ete ni ne{to pove}e za nivnata idnina? Dvata nau~ni sobira koi gi imavme vo Rijeka i vo Ohrid, zna~itelno ja po- Vistina, nie imame me|unaroden proekt i golemi o~ekuvawa vo rezultatite. Hrvatskiot tim go vodam jas, makedonskiot d-r Vasil Tocinovski. Planovite se mnogubrojni, {to vklu~uva nau~ni istra`uvawa i objavuvawe na rezultatite, no i preveduvawe na odredeni tekstovi, kako i usovr{uvawe na pomladite sorabotnici na proektot, od koi edna kole{ka od hrvatskiot tim, Sa{a Laj{i}, ve}e vtor pat prestojuva na Seminarot za makedonski jazik, kultura i literatura vo Ohrid. So nea za prv pat se i trojca na{i studenti na kroatistika, vo koi gi gledam temelite na idnata rie~ka makedonistika. Za sega planirame objavuvawe na eden leksikon od univerzalen tip, koj }e gi sodr`i site odrednici na onie Makedonci i Hrvati, koi so svoite trudovi ili dejstvuvawe vo tekot na minatite vekovi pridonele za na{eto me|usebno zapoznavawe. Od druga strana, pak, ~lenovite na dvata tima se dol`ni samostojno da istra`uvaat i da objavuvaat kako i da u~estvuvaat na nau~ni konferencii. Sorabotkata me|u na{ite dve dr`avi bi rekle, deka e izvonredna. Nema ni{to {to ne deli i razgraduva. Kako poznat makedonist kakvi se Va{ite sogleduvawa za makedonistikata po{iroko i za nejzinite perspektivi? Tuka moram da bidam kriti~en. Mislam deka makedonskite institucii, osobno va{eto resorno Ministerstvo za obrazovanie, dejstvuva mnogu bavno i ne go sledi na{eto tempo. Jas s$ u{te, zna~i ~etiri godini, ~ekam da se re{i statusot so lektor za makedonski jazik vo Rieka na Filozofskiot fakultet. Ne znam ni samiot so kogo li ne sum razgovaral za toa, duri i so pretsedatelot Crvenkovski, makedonskite i hrvatskite ambasadori, rektorot na skopskiot Univerzitet, so direktorkata na Seminarot vo Ohrid, a i ponatamu se ne{to se ~eka. A nie vo Rieka napi{avme programi i toa za tri izvonredni studii koi bi im gi ponudile na na{ite studenti -studii za makedonska kultura i civilizacija, za makedonska kni`evnost i makedonski jazik. E, pa sega, komu mu e vo interes toa da ne se realizira? Od druga strana, pak, dlaboko sum ubeden vo prosperitetot na makedonistikata, bidej}i interesot za nea raste od den vo den nadvor od granicite na Makedonija. Eve primer, nie od Rieka vo tekot na ovie dva sobira u~estvuvavme so triesetina i pove}e nau~nici i isto tolku referati, {to e evidenten dokaz za makedonistikata vo Hrvatska, osobeno na rie~kiot Filozofski fakultet. Rekovte go sakate Racin, a so negovata misla „]e pobedime” se obrativte na sve~enosta vo Rektoratot na skopskiot Univerzitet. Po~esten sum {to sum nadvore{en ~len na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite so koja izvonredno sorabotuvame. So Institutot za 15 Oko ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD makedonska kni`evnost imam prekrasna, kolegijalna i stru~na sorabotka, koja se nadevam deka }e prodol`i. Seminarot poretko go posetuvam, no sekoga{ pravam ne{to za {to pove}e moi studenti da bidat del od taa zaednica. Vo Rieka sum ~len na dru{tvoto „Ilinden” koe razvi fantasti~na sorabotka so gradot Rieka i op{tinata i stekna isklu~itelen ugled me|u Rie~ani. Me|u moite prijateli mo`am da vbrojam mnogubrojni Makedonci i Makedonki, no za da ne bi zaboravil nekogo nema da gi imenuvam. No, moram da naglasam deka imam izvonredna sorabotka so d-r Vasil Tocinovski i d-r Loreta Georgievska-Jakovleva, Ilija Hristodulov, Mihajlo Dav~evski, d-r Borislav Pavlovski, so kogo i najintenzivno sorabotuvam. Racinovata izreka ]e pobedime, so dlaboko smislena poraka namerno ja upotrebiv vo svojot govor, imaj}i ja predvid makedonskata aktuelna sega{nost za koja kako humanist i nau~nik navistina sum vrzan. Mo`ete li da ka`ete nekoi od anga`manite koi Ve preokupiraat a se odnesuvaat vo neguvaweto i razvivaweto na makedonskata sorabotka. Promocija na makedonskata sovremena kni`evnost vo dnevnite vesnici na Hrvatska, pred se vo Novi list, potoa prikazi i recenzii na novoizdadeni makedonski knigi od oblasta na istorijata na kni`evnosta vo nau~ni spisanija, animacija na mladi kroatisti za makedonskata kni`evnost i jazik, promocija na makedonskite praznici i zna~ajni slu~uvawa od makedonskata istorija vo prigodni predavawa, radio i TV-emisii vo Hrvatska, sorabotka so makedonskiot ambasador, prifa}awe na makedonskite profesori kako gosti predava~i na Univerzitetot vo Rieka, vsu{nost bilo kakvo lobirawe za makedonsko podobro utre. Kako ~ovek so poveke anga`mani na odgovorni zadol`enija, kako neumoren istra`uva~ na kni`evnoto minato, kako ja do`ivuvate makedonskata nau~na misla. Bi se zadr`al na moeto potesno podra~je - istorija na kni`evnosta. Mislam deka s$ u{te mnogu mladi nau~nici, no i onie na moi godini (57) nemaat dovolno hrabrost da se ottrgnat od odredeni {abloni vo valorizacijata na makedonskata kni`evnost, kako i da se oslobodat od neosporno golemite primeri. So toj problem se sre}avav i jas, prvo bev sledbenik na Bar~, a potoa na [icel 16 vo aparaturata na kni`evnata valorizacija i analiza, se dodeka ne go pronajdov svojot sopstven pat. Mislam deka premnogu se citira, premnogu se povikuva na velikani, a se donesuva mnogu malku novo. No, me|u mladite nau~nici vo Makedonija, nao|am i nekoi koi imaat {ansa da se profiliraat vo mnogu kvalitetni istori~ari na kni`evnosta. Na mislewe sum deka vo sogleduvaweto na istorijata ni treba odredeno provetruvawe, osloboduvawe od mitovite i legendite kako i od avtoritetite na neospornite velikani. Treba ednostavno da se misli so svoja glava, i da ne se gleda makedonskata kni`evnost vo soodnos prema bugarskata, gr~kata ili ruskata, tuku da se pro{irat tie horizonti kon zapadnite op{testva i kni`evnosti i so komparativna metoda da se vospostavat realni mo`nosti, rezultati i dostignuvawa na makedonskata kni`evnost vo familijata na evropskite kni`evnosti. Makedonija [to Ve privlekuva i {to bi odvoile od nea? Osobeno me privlekuva 19. vek, so koj intenzivno se zanimavam kako vo makedonskata taka i vo hrvatskata kni`evnost. Me interesiraat pogledite na mladite istori~ari na kni`evnosta, osobeno na onie koi se zanimavaat so 19. vek. Gi po~ituvam i gi uva`uvam velikanite na makedonskata nau~na misla, vpro~em tie se moi u~iteli, no dojde vreme kni`evnite procesi da mo`at da se promisluvaat i na drugi na~ini. Me odbivaat stru~ni ili nau~ni knigi koi ne nosat nikakvi novi soznanija, tuku po koj znae koj pat se citira citiranoto ili se povtoruvaat poznati podatoci ili avtori koi vo ne{to vidoizmeneti formi objavuvaat ne{to {to go objavile ve}e nekolku pati. Takvite knigi ne me interesiraat, toa e nepotrebna hiperprodukcija na ve}e odamna re~eno i poznato. I na krajot, dali podgotvuvate ne{to novo na planot na hrvatskomakedonskata kni`evna i kulturna komunikacija? Prioritet mi e doveduvaweto na makedonski lektor vo Rieka, bidej}i ako toa ne go realizirame toga{ izleguvame neseriozni, prvo jas, a boga mi i makedonskata strana. Pi{uvam ne{to {to bi sakal da bide novo i osve`itelno, ili barem da provocira ako ni{to drugo. Se nadevam deka }e uspeam. Sakam da ja intenziviram sorabotkata so Fakultetot vo Bitola, kako i so Filozofskiot i Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Sekako, moram poleka da po~nam da se podgotvuvam za na{iot tret me|unaroden hrvatskomakedonski sobir, koj }e se obidam da go organiziram na ostrovot Kor~ula. '&1-'-)&%)!"#$%&'(#"*"),"$%'-.")1&)(-%'$[) 2))/&W'")/+&(R"1"*")ab24&%-3'-'"))'")!/\&),")'[1 Dijaspora 5.*7&'&*8'%7'% ,$'!*)#%.#3*)')-.* O vaa godina e mnogu zna~ajna za Makedonskata zaednica vo Nov Ju`en Vels na kulturno-prosvetno pole zatoa {to dve eminentni prosvetni organizacii MLD “Grigor Prli~ev” i MPUO za NJV proslavuvaat 30-godini od formiraweto. Imeno na 10 avgust 2008 godina po~na proslavata na 30-godi{ninata od rabotata na Makedonskiot prosvetno u~ili{en odbor za Nov Ju`en Vels, so programata vo koja nastapija u~enici od site makedonski etni~ki sabotni u~ili{ta i u~enicite od redovnite u~ili{ta kade {to se izu~uva makedonskiot jazik. Vo Kulturno obrazovniot centar “Ilinden” vo Rokdael u{te od ranite ~asovi vrie{e kako vo ko{nica. U~enici i roditeli od site delovi na Sidnej od Boniring, Benksteon, Kalton, Jaguna, Rokdael... oble~eni vo uniformi i makedonski narodni nosii ja ispolnija gornata sala na kulturniod dom do crkvata “Sv. Petka” vo Rokdael. Programata ja vode{e g-|ata @aklina Mihajlova - pedagog ili u~itelkata od Kalton, sekoga{ podgotvena i raspolo`ena da dade s$ od sebe vo vakvi prigodi i proslavi. Mihajlova najprvo gi pozdravi prisutnite od imeto na organizatorite a potoa dade kratko objasnuvawe za programata nare~ena Drevna Makedonija zatoa {to i drevnite Makedonci go neguvale recitiraweto i govoreweto kako posebna veli~ina. Potoa taa gi zapozna prisutnite deka proslavata na MPUO za 30-godi{ninata }e zavr{i na 8-mi noemvri, a najdobrite recitatori na taa finalna ve~er }e bidat nagradeni so vrednosen ~ek od po 50, 30 i 20 dolari za prvite tri mesta. Vo programata {to trae{e pove}e ~asovi prodefiliraa okolu 98 u~esnici, a bea nagradeni devet od niv vo tri kategorii so po tri nagradi, a ostanatite u~enici dobija priznanija za u~estvo na natprevarot po recitirawe. @iri-komisijata vo sostav: Zora Janeva nastavnik, Pero Dam~evski - Kocin $9B7)<65G>D7HB7)B72 P87972JH7A5B)=597H)J7) 95G7A7):9)J7M7@>IA5)=?) M5I5)9:95H5B7)B7)$B98?) #:J78:@<;>Q)48?67)NQ))-2@:)>)--28:) :995H5B>5_)N2@7)B7P8797)$=>H>D7) #7<5@<;7E))`287)B7P8797)"B72 !78>D7))R>@8>B>F)>)a2A7)B7P8797) ,:8>G7)'7?=:@<;7)48?67)`Q))---2A:) >))-12A:):995H5B>5_))N2@7)B7P8797) U8><A>B7)0H7K5@<;7E))`287)B7P8797) 0>H)$ZA>=:@<;>)>)a2A7)B7P8797) .@5A7B;7)07HA:@<;7Q)48?67)aQ))12A:) >))1-2A:)):995H5B>5_))N2@7)B7P8797)) !>^7>H)!>^7DH:@E)`287)B7P8797) (A5Z7B)(A78;:@<;>))>)a2A7)B7P8797) "H5;<7B987)#:A5@<;7Q poet i Galina Todorovska nastavnik, vlo`ija golem trud za da gi odberat najdobrite recitatori, i barem pribli`no da ja zadovolat pravdata vo golemata konkurencija gi dodeli nagradite na slednite u~enici: Edna specijalna nagrada - zlaten medal za decata od zabavi{te mu be{e dodelena na Endru Kozarovski u~enik od Kalton. Grupa 1. I-vo i II-ro oddelenie; Prva nagrada Emilija Kasevska, Vtora nagrada Ana-Marija Livrini~ i Treta nagrada Zorica Naumovska Grupa 2. III-to i IV-to oddelenie; Prva nagrada Hristina Bla`evska, Vtora Pi{uva: Pero Dam~evski - Kocin Sidnej - Avstralija nagrada Bil Eftimovski i Treta nagrada Cvetanka Baltovska. Grupa 3. V-to i VI-to oddelenie; Prva nagrada Mihail Mihajlov, Vtora nagrada Stefan Starkovski i Treta nagrada Aleksandra Kotevska. Ovde e bitno da se potsetat ~itatelite deka i vo minatoto se organiziraa sli~ni koncerti i proslavi no sepak ovaa be{e posebna so u~estvo na golem broj u~esniciu~enici i so natprevaruva~ki karakter, den koga srceto na ~ovek }e mu izleta od radost slu{aj}i gi najmalite pa s$ do pogolemite de~iwa, generacii izrodeni na ovie dale~ni avstraliski prostori koi tolku ubavo zboruvaat i u{te poubavo recitiraat na makedonski. Toa e vistinsko bogatstvo za eden narod nacija kako {to e makedonskata, koja cvrsto opstojuva i go neguva na{iot makedonski jazik, na{ata kultura i identitet. Pokraj roditelite sepak najgolemo priznanie treba da im se oddade na site prosvetni rabotnici i ~lenovi na Odborot od formiraweto vo dale~nata 1978 god. Do denes za opstojot i rabotata na ovoj MPUO, ovaa e najmasovna institucija od vakov karakter nador od granicite na Makedonija. Golema gre{ka a i odgovornost e na onie roditeli koi od opravdani ili neoprvadani pri~ini nivnite deca ne go izu~uvaat makedonskiot jazik, a doka`ano e od eminentni stru~waci lingvisti deka decata koi govorat dva i pove}e jazici se pobogati i pouspe{ni. Po~ituvani roditeli, zapi{ete gi va{ite deca vo edno od makedonskite sabotni u~ili{ta, ili vo centrite kade {to se izu~uva makedonskiot jazik. Nikoga{ ne e docna, va{ite deca eden den }e Vi bidat beskrajno blagodarni, proizleze kako poraka od ovoj nastan na MPUO za Nov Ju`en Vels. 17 Makedonija R-R["'")"'%&1(#")(*&-R#&1(#")/&$*$(")1&%-*$R#"))) ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD ++389 .-!*&')'%&#%(#%% „Od neodamna sum vo [vedska. Nekade ~etiri godini otprilika. Nekoga{ ~ovek i ne predviduva {to }e se slu~i vo `ivotot. Vo su{tina `ivotniot pat nikoj nikoga{ ne znae kade }e go naso~i i kade }e go zavr{i svojot `ivot. Ovde vo [vedska mislev deka sum blizu do Makedonija, deka ne sum taka daleku od mojata rodina, deka s$ {to }e posakam od Makedonija }e mo`am da go imam i koga }e posakam }e mo`am povtorno da bidam vo Makedonija. Me|u Makedoncite sum, nedaleku od Makedonija, a sepak daleku.” ja po~nuva svojata prikazna Liljana Andonovska Stoilkovska. Vo [vedska `iveat i rabotat okolu 20. 000 Makedonci, a ve}e vtorata generacija ja izrodi i tretata generacija Makedonci. Prvata generacija mnogu poorgannizirano otide vo [vedska. Vo 60-tite godini ima{e napliv na iseluvawe vo [vedska preku Zavodot za vrabotuvawe i dogovorot {to be{e potpi{an me|u dvete zemji za potreba od rabotna sila od Makedonija vo [vedska. Taka i nastana toj etnikum vo [vedska na dijasporata i toa se prakti~no se prvite nikulci na Makedoncite vo [vedska koi dojdoa da pobaraat par~e 18 Pi{uva Emilija Petreska /8>)!7;59:B<;>:A) <:D?J)@:)3@59<;7) 87M:A>)>)K5B<;>:A) 7;2 A>@);:D)<5)J7H7P7)J7) J7F?@?@7L5)B7) =7;59:B<A@:A:)>)6859)<5) B7)=7;59:B<;>:A)D7J>;Q leb so cel potoa da se vratat vo Makedonija. No, ne e sekoga{ onaka kako {to se planira. Sekoj koj zaminal retko koj mo`e da se vrati nazad. Se formiraat semejstva i taka Makedonecot ostanuva rasprostranet po svetot. „Iako mislev deka se mi e mnogu blisko ve}e vo mene po~na da se ra|a nostalgijata, bolkata kon svojata zemj, a toa go ~uvstvuvam mnogu silno sekoga{ koga }e stapnam od avinot na Aerodromot vo Skopje. Moite aktivnosti se naso~eni kon ona da se za~uva i neguva makedonskoto da se predade makedonskoto {to se odnesuva na za~uvuvawe na osnovnite elementi jazikot, kulturata i kulturnoto nasledstvo. Seto ova na nekoj na~in Makedoncite uspeale na nekoj na~in da go za~uvaat, neguvaat ili da rabotat na ova pra{awe, no za tretata generacija mo`am da ka`am deka kaj niv ne postoi takvo ~uvstvo za ~uvawe na makedonskoto.” „Tretata generacija malku ima takvo ~uvstvo. Mislam deka rodenite vo [vedska ne se taka zainteresirani {to se slu~uva vo Makedonija, a ne pak da go imaat ona vistinsko makedonsko ~uvstvo {to treba da go imaat i da go nosat, a u{te pove}e treba da go neguvaat makedonskoto vo sebe imaj}i go predvid toa deka ni ~etvrtata ni petata generacija ne }e mo`at da go izbri{at ona {to bil negoviot dedo, ili ona {to bile generaciite pred niv. Ne }e mo`at da go izbri{at ona {to e tatko mu i {to e toj, deka e samo Makedonec: Tie sekoga{ treba da go imaat i ~uvstvoto na neguvawe na svoeto. A }e go za~uvaat samo niz razni formi koi op{testvoto gi nalaga i niz dejstvuvawe na klubovite i organizaciite kade makedonskata dijaspora e prisutna”. No, ne treba samo da se ~uva i neguva tuku i da se prezentira. A kako }e se prezentira. Makedonski u~ili{ta so nastava po makedonski jazik da rabotata stru~no, a nastavnicite ministerstvoto da gi nazna~uva. Vo klubovite i organizaciite niz razli~ni formi na sekcii aktivnosti, dru`bi da se ~uva i neguva makedonskoto, a pred s$ da se privle~e mladata generacija Makedonci koi bi go zasakale i qubomorno bi go ~uvale makedonskoto za{to toa e ++389 )))-)$(*+"%$')\!$*'-# 7'0-.'1' Makedonskite aktivisti vo [vetska, Liljana i Bor~e Andovski edinstveno bogatstvo vrz koe treba da se temeli i nivniot razvoj i nivniot napredok vo koe bilo op{testvo. „Makedonskiot sojuz vo [vedska vo koj sum ~len na upravniot odbor go so~inuvaat sojuzite koi dejstvuvaat vo [vedska. Vo ovoj sojuz raboti i @enskiot aktiv koj se zalaga za za~uvuvawe na makedonskoto i pred se na makedonskiot jazik. Prezentacijata na Makedonija treba da se organizira preku lu|e koi imaat poznavawe od toa. Nastavata po makedonski jazik”. Imaj}i gi predvid iskustvata koi gi imaat drugite zemji bi bilo dobro da razmislime na dvojazi~ni i trijazi~ni u~ili{ta kade {to naporedno so stranskiot jazik makedonskiot jazik bi vlegol kako vtor jazik. Vakviot na~in na rabota, proektot dejstvuva vo gradinkite vo Makedonija i se raboti pove}e od 10 godini, po toj primer bi trebalo da se odi i da se raboti i nadvor. Od druga strana toa soznanie }e im pomogne na u~enicite mnogu podobro da go sovladaat i sopstveniot jazik no i jazikot na dr`avata vo koja `iveat. „Interesno pra{awe za koi treba da se zalaga i Makedonija i dijasporata e zapoznavaweto na decata od me{anite brakovi no i partnerite od me{ani brakovi za zapoznavawe na kulturata na Makedonija. Bi trebalo da se pravat nekoi studiski prestoi za zapoznavawe so kulturata i istorijata. Jas momentalno se zalagam za sproveduvawe na eden proekt nasloven „Zapoznaj ja zemjata na tvojot najblizok za da ja saka{ i zemjata vo koja `ivee{“. Taka na primer vo eden me{an brak i dvajcata treba dobro da ja poznavaat kulturata i nasledstvoto na drugiot partner za da mo`e da se izgradi edna dobra, cvrsta i stabilna vrska. Ponatamu moja zalo`ba e site dru{tva da iznajdat novi na~ini na sorabotka preku kompjuterskata tehnologija za da se zbogati i soznanieto za Makedonija no i da se nadgradi iskustvoto vo iznao|awe novi na~ini i formi za da se zadr`i i opstoi makedonskata nacija kade i da e”. „Kako pretsedatel na `enite Makedonki vo [vedska se zalo`iv komunikacijata so Makedonija da ne prestane. Toa ni go ovozmo`i Nacionalniot sovet na `enite vo Makedonija. Nie pobaravme da bideme ~lenovi vo Nacionalniot sovet na Republika Makedonija. Toa go napravivme so pozitivno prifa}awe i stanavme 99 - ~lenka na Nacionalniot sovet, a mene me izbraa za koordinator na `enite vo dijasporata. Bi trebalo da se vospostavi komunikacija i sorabotka me|u aktivite na `enite na site kontinenti za da mo`eme sploteno da dejstvuvame i da rabotime, da napravime zaedni~ka fela na `enite Makedonki, ja zavr{i svojata kratka prikazna Liljana Andonova Stoilkovska”, koja so svojata energija i pozitivni misli za Makedonija potvrduva deka nema zaborav za rodinata. 19 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija 'Q$Q)%2+)(+c"')#$+-!E)/+$*($%"*$R)'")d`2*&),"($%"'-$)'"))) Portret 9-1#4%7'%*!&*&' Genaralniot sekretar na OON Ban Ki Mun i pretsedatelot na Generalnoto sobranie na OON d-r Sr|an Kerim N.E. d-r Sr|an Kerim ve}e trieset godini raboti vo diplomatijata. Pred edna godina (17 septemvri) be{e izbran za pretsedatel na 62. Generalno Sobranie na Obedinetite Nacii. Za ovaa svoja funkcija d-r Kerim ima re~eno: „Ova e apsolutno vrv na mojata diplomatska kariera i mislam deka nad toa nema {to pove}e da se postignuva. Povisoka funkcija od pretsedatel na Generalnoto sobranie na ON vo sistemot na me|unarodnite organizacii ne postoi, pa spored toa ne znam {to drugo ~ovek bi mo`el da o~ekuva i da bara”. G-dine Kerim, pred kraj ste na Va{iot mandat, Pretsedatel na Generalnoto Sobranie na Obedinetite Nacii. Koi i kakvi se iskustvata dobieni od rabotata vo ON? 20 Razgovara{e: Angelka Mihajlovska Ogromen predizvik e da se raboti so pretstavnici na 192 razli~ni zemji i postojano da se koordiniraat i harmoniziraat razli~nite pozicii i politiki. Obedinetite Nacii se edinstvenoto globalno mesto kade {to interesite i politikite na zemjite se sudiraat na masa i kade {to prioritet vo rabotata e iznao|awe zaedni~ko re{enie po odredeno pra{awe. Mojata uloga kako Pretsedatel na Generalnoto Sobranie na Obedinetite Nacii e da gi pomagam politi~kite procesi i da gi ohrabruvam zemjite-~lenki da postignat konkreten napredok po odredeni zaedni~ki temi od agendata za rabota na Generalnoto Sobranie. Iskustvata vo ovoj pogled se mnogubrojni i razli~ni. Sorabotkata so zemjite-~lenki e odli~na i osobeno me raduva faktot {to dobro gi primija Portret ))))4$'$+"R'&*&)(&0+"'-$)'")&0$%-'$*-*$)'".-&P8:=5B)6859>J@>;) 5)87M:A7A7)<:)685A2 <A7@B>G>)B7)NO`) 87JH>FB>)J5=D>)>)6:<A:D7B:) 97)<5);::89>B>877A)>)^78=:2 B>J>877A)87JH>FB>A5)6:J>2 G>>)>)6:H>A>;>)A5B95BG>>Q)) %>D7<6:87A7))68>9:B5<?@7)J7) 7Z>8=7G>D7A7)B7)!7;59:B>D7) 685;?)B5DJ>B>A5)87JH>FB>) Z:8=>)B7):8P7B>J>87L5) >)95D<A@?@7L5Q)%>85;A5B) <@59:;)B7)JB7F7DB>)<@5A<;>) B7<A7B>))@:)7=M7<79>A5)B7) +56?MH>;7)!7;59:B>D7)@:) 458=7B>D7)>)3@7DG78>D7E))>) ;7;:)6:<A:D7B)685A<A7@B>;)@:) &')@:)Y?D:8; moite principi na rabota i sorabotkata e odli~na. [to zna~i za Makedonija Va{iot pretsedatelski mandat vo ON? Za Makedonija toa pretstavuva ogromna ~est, no i ogromno priznanie. Pretsedatelot na Generalnoto Sobranie go izbiraat site 192 zemji-~lenki. Ednoglasniot izbor na Makedonski pretstavnik e potvrda deka Makedonija vo svetot se promovira kako aktivna zemja na multilateralnata scena koja se zalaga za mir, bezbednost, sorabotka i za re{avawe na site globalni problemi preku svetskata organizacija. Republika Makedonija, koja vo minatoto be{e korisnik na krizniot menaxment na me|unarodnite organizacii, posebno na ON preku misiite na UNPROFOR i UNPREDEP, sega prerasna vo zemja koja u~estvuva vo procesot na usoglasuvawe i donesuvawe na najva`nite odluki vo Obedinetite Nacii. Ova doka`uva deka Makedonija ostvarila golem napredok vo poslednive 17 godini od osamostojuvaweto, odnosno deka sega taa e aktiven ~initel vo sozdavaweto na globalniot krizen menaxment i gradeweto na politikata vo ON. Spored toa, izvr{uvaweto na pretsedatelskata funkcija vo Generalnoto Sobranie na ON za Republika Makedonija e golemo diplomatsko dostignuvawe i priznanie za nejzinata D-r Kerim so pretsedatelot na SAD Xorx V. Bu{ konstruktivna uloga i sorabotka vo regionot na Jugoisto~na Evropa. Koj e va{iot stav vo vrska so problemot so imeto na Republika Makedonija? Smetam deka pra{aweto za razlikite okolu imeto so Grcija dobi mo{ne zaostrena dimenzija, osobeno po spre~uvaweto Makedonija da dobie pokana za ~lenstvo vo NATO na Sami- tot vo Bukure{t. Procesot e doveden vo edna osobeno te{ka i ~uvstvitelna situacija. Mislam deka seto ova ne pridonesuva vo jakneweto na regionalnata bezbednost i stabilnost, tuku naprotiv, e sosema kontraproduktivno. Neodamna izjaviv deka pokraj razgovorite koi se vodat pod pokrovitelstvo na Obedinetite Nacii, NATO i EU kako regionalni organizacii treba posebno da se anga`iraat za da pomognat ovoj spor da se re{i na takov na~in 21 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija Portret 0*-/.'+*8' I skusen diplomat, ekonomist, profesor i deloven ~ovek, d-r Kerim poseduva i golemo iskustvo na me|unarodnata politi~ka i ekonomska scena i bogato znaewe na sistemot na Obedinetite nacii. Od 2000 do 2001 godina e minister za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija, a istovremeno ja ispolnuva funkcijata Pretsedava~ na Procesot za Sorabotka vo Jugoisto~na Evropa (PSJIE). Potoa, od 2001 do 2003 godina stanuva Ambasador i postojan pretstavnik na Republika Makedonija pri Obedinetite Nacii vo Wujork. Vo ovoj period ja ispolnuva i funkcijata potpretsedatel na me|unarodnata konferenciija za finansirawe na razvojot (Monterej 2002) kako i na Svetskiot samit za oddr`liv razvoj (Johanesburg, 2002). Pokraj toa, ~len e na grupata na olesnuva~i na Pretsedatelot na 56-to zasedanie na Generalnoto Sobranie na Obedinetite nacii so fokus na reformite na ON, kako i koorganizator na Regionalniot forum za dijalog me|u civilizaciite (Ohrid, 2003). Vo ramki na negovata bogata kariera dolga pove}e od tri decenii, d-r Kerim ja pretstavuva Republika Makedonija vo svojstvo na vonreden i opolnomo{en Ambasa- 22 dor vo Sojuzna Republika Germanija vo periodot od 1994 do 2000 godina, a od 1995 do 2000 godina i vo [vajcarija i Principatot Lihten{tajn. Vo periodot od 1999 do 2000 godina raboti kako specijalen pratenik na koordinatorot na Paktot za stabilnost za Jugoisto~na Evropa. Za vreme na negovata politi~ka kariera vo porane{na SFR Jugoslavija, od 1989 do 1991 godina ja vr{i funkcijata pomo{nik minister i portparol vo Sojuzniot sekretarijat za nadvore{ni raboti na SFRJ. Od 1986 do 1989 godina e Minister za ekonomski odnosi so stranstvo vo Vladata na SR Makedonija. Vo poleto na obrazovanieto, dr Kerim rabotel kako profesor na Katedrata za me|unarodna ekonomija na Fakultetot za ekonomski nauki vo Belgrad, kako i gostin-profesor na Univerzitetite vo Hamburg i Wujork. Avtor e na 9 knigi od oblasta na me|unarodnata politika, ekonomijata i mladinata, kako i na pove}e od 100 nau~ni trudovi koi se publikuvani vo pove}e zemji vo Evropa. Vo 1982 g. se zdobiva so titulata doktor na ekonomski nauki (me|unarodna ekonomija) na Fakultetot za ekonomski nauki pri Univerzitetot vo Belgrad. Zboruva angliski, francuski i germanski. Od 2003 godina d-r Kerim e generalen direktor na Media Print Makedonija vo Skopje, a od 2004 godina e pretsedatel na Upravniot odbor na „Politika Novini i Magazini” vo Belgrad. Od 2006 godina e generalen direktor na WAZ-medijskata grupacija za Jugoisto~na Evropa so sedi{te vo Viena. Roden e na 12 dekemvri 1948 g. vo Skopje. D-r Kerim e o`enet so Sne`ana Lazova Kerim i ima tri deca. N.E. d-r Sr|an Kerim me|u svoite sonarodnici {to nema da ja hendikepira Makedonija, odnosno nema da bidat naru{eni nacionalnite interesi i identitetot na makedonskata dr`ava. Ova pra{awe e od egzistencijalen karakter za Republika Makedonija i ima sekako i vnatre{no i nadvore{no-politi~ka dimenzija od kapitalno zna~ewe. Spored toa, mora da mu se pristapi so seta serioznost i da se sogledaat site mo`ni aspekti za negovo pozitivno re{avawe. Kade i koga go gledate re{enieto na makedonsko-gr~kiot spor? Neblagodarno e da se navleguva vo prognozi vo odnos na toa koga }e se re{i pra{aweto, no sepak treba da se zemat predvid oddelni objektivni determinanti kako na primer dobivaweto na datum za otpo~nuvawe na pregovorite za ~lenstvo vo EU do krajot na godinava. Ottuka, potrebno e da se iznajde re{enie so koe Makedonija mo{ne brzo }e se integrira vo evro-atlantskite strukturi, a Grcija }e prestane na toj na~in da bide nezadovolen sosed komu na bilo koj na~in mu se povredeni nacionalnite ~uvstva. Iskreno veruvam Portret vawe na direktni stranski investicii vo na{ata dr`ava, promocija na na{ata kultura, na istoriskoto, na prirodnoto nasledstvo i na bogatstvo, kako na~in na privlekuvawe na {to pogolem broj stranski turisti. Svedoci sme na vlijanijata koi dijasporata mo`e isto taka da gi ima i na politi~kata scena vo oddelni dr`avi. Kakvi se va{ite li~ni iskustva od kontaktite so Makedoncite vo dijasporata? Iskustvata od kontaktite so Makedoncite bilo da se vo Germanija, [vajcarija ili Amerika, se sekoga{ pozitivni. Neodamna imav zadovolstvo da prisustvuvam na ve~era priredena vo moja ~est od Makedoncite vo Toronto. Gord sum {to na{ata dr`ava mo`e da se pofali so uspe{ni i istaknati lu|e kako Xon Bitov i Majk Zafirovski vo Kanada na primer. Nivnata uloga treba da se ceni. Naskoro Vi zavr{uva pretsedatelskiot mandat vo ON. [to ponatamu? na severno - amerikanskiot kontinent deka takvi re{enija se mo`ni, samo treba na toa da se raboti intenzivno i seriozno i nikoj da ne bega od svojata odgovornost, osobeno ne NATO i EU. Po priznavaweto na Republika Makedonija pod ustavnoto ime od 120 dr`avi, kade e sopren procesot na priznavawe? Vo koi nasoki, spored Vas, }e se razviva Makedonija? Ne bi rekol deka toj proces e sopren, so ogled deka ne taka odamna, edna od najbogatite zemji vo svetot, ~lenka na G8 – Kanada, ja prizna na{ata zemja pod nejzinoto ustavno ime, a postojat izgledi istoto da go storat i nekoi drugi dr`avi. Mestoto na Republika Makedonija e vo Severno-atlantskata Alijansa i vo Evropskata Unija i imperativ za sekoja makedonska vlada, pa i i za onaa {to se oformi po neodamne{nite predvremeni parlamentarni izbori e da raboti na ostvaruvawe na toa mesto. Toa podrazbira mnogu rabota kako na doma{nata, taka i na me|unarodnata scena. Dobriot imix na Makedonija na me|unarodnata scena mora da bide propraten od soodvetno dobriot imix i na doma{nata scena, {to podrazbira deka Makedonija }e treba da go zabrza tempoto na vnatre{ni reformi i da ja razviva infrastrukturata - ekonomskata, tehnolo{kata, energetskata, patnata itn. - so cel da obezbedi podobra klima za investicii a so toa i podobar `ivoten standard za gra|anite. Vo tie nasoki go gledam razvojot na dr`avata. [to mo`e dijasporata da pridonese za afirmacija na Makedonija? Dijasporata ve}e pridonesuva za afirmacijata na Makedonija preku nejzinite razli~ni formi na organizirawe i dejstvuvawe, za {to bev svedok dodeka bev Ambasador na Republika Makedonija vo Germanija i [vajcarija, no i kako Postojan Pretstavnik vo ON vo Wujork. Sekako deka e potrebno natamo{no jaknewe na vakvata uloga na dijasporata, kako preku zasiluvaweto na koordinacijata na aktivnostite na afirmacija i lobirawe, taka i preku natamo{no zasiluvawe na vrskite so instituciite vo Republika Makedonija, pred s$ vo funkcija na privleku- Vo pove}e navrati istaknav deka mojot plan e na 1 oktomvri da se pojavam na moeto rabotno mesto vo Viena, vo VAC grupacijata kade {to ve}e pet godini rabotam, a isto taka i vo „Media print” vo Makedonija, {to e del od moite obvrski vo ramkite na grupata VAC. Moite ambicii i planovi se vrzani za moeto semejstvo i za mojata rabota. Se drugo }e zavisi od toa kako }e se odvivaat rabotite vo Makedonija bidejki najva`no mi e Makedonija da se dvi`i po vistinskiot pat. Dolgo vreme ste prisuten vo makedonskiot mediumski prostor. Spored Vas kade se dvi`i makedonskoto novinarstvo denes? Makedonskoto novinarstvo poslednive godini bele`i razvoen trend. Svedoci sme na raste~kiot broj na novootvoreni mediumski ku}i i toa e pozitiven element na demokratskata izgradba na sekoja dr`ava. Pritoa, na objektivnosta i kvalitetot vo istra`uva~koto i analiti~koto novinarstvo gledam kako glavni karakteristiki vo nivnata rabota. Da bidam iskren, cenam deka s$ u{te nemame dovolen broj novinari i urednici koi mo`at celosno da odgovorat na potrebite na istra`uva~koto i analiti~ko novinarstvo. ]e mora mnogu seriozno da se poraboti na planot na dopolnitelnata edukacija vo redakciite. Mediumskata grupacija na koja pripa|am postojano raboti na implementirawe na evropskite standardi na informirawe vo Makedonija, vklu~uvajki go tuka i aspektot na educirawe na novinarskiot e{alon. Toa e veruvam i edinstveniot pravec vo koj treba da se dvi`i makedonskoto novinarstvo denes. 23 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija #-+$)W$+$/'"R#&(#-E)/+$*($%"*$R)'")!"#$%&'(#&*&)%+\3*1&)1&)R&()"'e$R$( Dijaspora ,'4#!-&*8'%#!*&()1#&'% M oeto ime e Kire !erepnalkoski. Gali~anec sum, roden vo Skopje (1953 godina) od tatko Bla`e !erepnalkoski i majka Cveta Meloska i dvajcata od Gali~nik. Od Skopje i Makedonija zaminavme u{te dodeka bev mnogu mal, koga imav samo tri godini. So semejstvoto se naselivme vo Roviw, Hrvatska. Tamu `iveevme ~etiri godini. Koga zapo~na naciona-lizacijata na imotot vo toga{na SFRJ i ni gi odzemaa restoranot i ku}ata vo Roviw se obidovme da prebegame vo Italija. Jas majka mi i brat mi bevme fateni na granica, a tatko mi izbega za Italija. Bevme dve nedeli vo zatvor vo Pula, a potoa ne pu{tija. Po godina i polovina so komunikacija preku pisma tatko mi dojde od Pariz. Dobivme dokumenti za da odime vo Pariz. Pate{estvieto prodol`uva od Evropa vo SAD i namesto Pariz, Wu Jorka, a potoa i Los Anxeles stanuva vistinsko mesto za `iveewe na semejstvoto !erepnalkovski - Se preselivme vo Pariz vo 1959 godina kade {to `iveevme dve godini, a ottamu zaminavme za Wujork. Vo Wujork tatko mi ne ja podnesuva{e klimata pa zatoa zaminavme vo Los Anxeles. Vo Los An|eles zavr{iv osnovno, sredno i visoko obrazovanie, a i magistrirav za menaxment vo obrazovanieto. Celiot raboten vek go pominav vo obrazovanie kako profesor vo gimnazija. So magisterskata i izmenite vo Zakonot za obrazovanie na Amerika mo`ev da gi predavam site predmeti od prvo oddelenie do fakultet, ja zapo~na svojata prikazna !erepnalkoski, popoznat me|u Makedoncite kako Nalko. 24 &9)A7A;:)@:<2 6>A?@7B)@:)9?^:A) B7)=7;59:B<A@:2 A:E)97)D7)<7;7)>)6:F>A?@7) 8:9B7A7)A7A;:@>B7Q2) -7;:)>J87<B7H)>):M872 J:@7B)@:)7=58>;7B<;>:A) <><A5=E):<A7B7H)@585B) B7)<@:>A5)=7;59:B<;>) ;:85B>E)67)A7;7)6:@5X5) :9)9@75<5AA>B7)P:9>B>) 5)685A<597A5H)B7)!7;52 9:B<;:A:)98?IA@:)@:)R:<) "Bf5H5<Q)47H>F;7A7)<@792 M7Q)B7@><A>B7)B5<5;:2 D9B5@5B)B7<A7B Kako {to e ispolnet negoviot `ivoten pat so preselbi taka i `ivotniot pat na negoviot tatko e mnogu interesen. Tatkoto na Kire bil esnaf ~ovek, ~orbaxija koj zboruval dvanaeset jazici. Pred da se o`eni `iveel vo Egipet. Tamu imal restorani. Vo Makedonija kako i site Gali~ani se vratil za da se o`eni. Do{ol na den Petrovden na svoi trieset godini i se o`enil so Cveta na tradicionalnata pe~albarska Gali~ka svadba. Potoa po~nal da raboti vo Skopje, a restoranite vo Egipet gi otstapil na brat mu, koj isto taka `iveel vo Egipet. Podocna gi prodal. Rabotata ja prodol`il vo SAD. Kire !erepnalkovski od svojot tatko sekoga{ bil vospituvan vo duhot na makedonstvoto, da ja saka i po~ituva rodnata tatkovina, pa zatoa i pokraj toa {to izrasnal i bil obrazovan vo amerikanskiot sistem, ostanal veren na svoite makedonski koreni, pa taka pove}e od dvaesetina godini e pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo vo Los Anxeles. - Koga se osnova dru{tvoto prvo zamislata be{e da im pomagame na lu|eto za sekakvi informacii. Golem broj od lu|eto ne go znaeja jazikot pa treba{e da im preveduvame razni dokumenti, pisma, da im davame osnovni informacii za `ivotot vo Amerika. Im pomagavme na onie {to se doseluvaa da mo`at polesno da se snajdat. Vo toa vreme mnogu bea silni i vrskite so Maticata na iselenicite od Makedonija. Za potrebite na Makedoncite dobivavme knigi, spisanija, se organiziraa kulturno-umetni~ki programi. Denes tie aktivnosti se mnogu namaleni, veli !erepnalkoski. Makedonskoto zdru`enie vo Los Anxeles broi okolu 120 ~lenovi, a Dijaspora *%'0-.'1&' Makedoncite imaat organizirano i crkovna op{tina so crkvata „Sveta Bogorodica”. Vo crkvata se odviva verskiot, op{testveniot i kulturniot `ivot, a tamu ima i organizirana nastava po makedonski jazik za decata Makedonci. Od 1963 do sega ima golema razlika. Vo po~etokot site rabotea fizi~ka rabota, a ovie posledni godini ima golem broj obrazovani Makedonci. Golem broj Makedonci dojdoa i so toa {to dobija zelena karta na lotarija i se doselija. Toa se pred s$ obrazovani lu|e koi tuka naj~esto go dovr{uvaat obrazovanieto i potoa rabotat mnogu podobri raboti. Nie kako zdru`enie i crkovna op{tina im pomagame na site Makedonci {to pristignuvaat. Naj~esto baraat pomo{ za toa kade da najdat stan, da pobaraat rabota, da izvadat dokumenti i t.n., raska`uva !erepnalkoski. Vo Amerika ne postoi ~ovek {to nema rabota. Samo toj {to ne saka.da raboti nema rabota. Sega ima samo 5,5 otsto nevrabotenost vo SAD. Sekoja godina preku crkvite niz SAD ima konkurs za muzi~ki natprevar. Op{tinite imaa kongres za makedonskite zdru`enija vo Amerika i Kanada. Vo site gradovi ima svoi muzi~ki grupi. Godinava se odr`uva golemoto finale a za pobednikot e predvidena golema pari~na nagrada, objasnuva Kire, i prodol`uva. Vo poslednive godini vo SAD, za razlika od osumdesettite se pomalku gostuvaat makedonski estradni yvezdi, koi se poveke orientirani kon Avstralija. - Koga tatko mi be{e pretsedatel na Dru{tvoto nosevme poznati muzi~ki imiwa, Vaska Ilieva, Violeta Tomovska, Aleksandar Sarievski, Nikola Badev, Kiril Man~evski i dr. Bidej}i patot be{e skap nie gi snosevme tro{ocite i vo tie godini napravivme nekolku golemi koncerti niz Amerika. Pred deset godini za da pomognam na dr`avata vlo`iv svoi pari i kupiv pogolema koli~ina vino od Makedonija i ja izvezov vo Amerika. Preku Dru{tvoto prativme pisma do site crkovni op{tini i do makedonskite zdru`enija da se otkupi vinoto za da se pomogne na Makedonija, no nikoj ne se javi za otkup. Taka vinoto mi ostana pa morav da go prodadam poevtino po moi prijateli, a toa naj~esto bea Amerikanci. Makedoncite se mnogu zavidlivi i n$ sakaat da se pomagaat. Toa e najgolem na{ problem. Namesto da si pomagame nie si odmagame, objasnuva Nalkov. Sekoja vtora godina doa|am vo Makedonija. Od godina vo godina tuka rabotite o~igledno e deka se menuvaat. Najinteresno e {to gledam deka sekoja godina s$ pove}e narodot osiroma{uva. Mnogu malku lu|e se {to imaat golemi pari kaj sebe, a ostanatite `iveat so mnogu malku pari. Toa mnogu jasno se gleda. Ovde kolku {to vidov prose~nata plata e 200 evra. Toa e sme{no. Cenite se skoro isti kako vo SAD, a platite se mnogu niski. Nie se trudime da pomagame kolku {to mo`eme no mnogu malku stranski firmi sakaat da vlo`uvaat. Za nekoj da vlo`i treba da mu dade{ uslovi. Jas so Mi{ko Bujko pred deset godini sakavme da vlo`ime vo filmskata industrija, no ni ponudija ceni koi bea deset pati povisoki od onie vo SAD. Taka ne mo`e ovde i da saka{ vo ni{to da vlo`uva{. Sekoga{ koga doa|am vo Makedonija ne mo`am da ja zaboravam Gali~kata svadba. Toa e navistina nesekojdneven nastan. Toa e ostanato so generacii, i mo`nosta da se vidi{ so celoto semejstvo, so prijateli, so rodnini, ja zavr{i svojata prikazna Kire Nalko !erepnalkovski (E.O.S) 25 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija Objektiv *$*&!#&%:;;<%).&-1-=%.>%,'4#!-&*8' 5-7!.'1#&%%/-1-.%%&'%%5.#)(#!')#$-)%%&'%%,')*3')'=%%/?!*&%%*1'&%%@-%%5#).#(4* )-!-.%5#).-1=%5.#)(#!')#$%&'%(,4%(-%/-()*%1-%).&-1-%:;;< 26 Objektiv *(#$#&*94'%(.#!0'%&'%#/#8(4*)#%!."D)1'%1-%).&-1-%:;;< ,*).-5-$*)%%5#)'.%%*%,*&*()#.-)%4-C'&-1(4*% (-%-./'&*7'3*-&*-)%-!0-.%&'%).&-1-%:;;< 0-/')'%4"$)".&-?",#)&*94'%5.-/.','%&'%AB?,')'%(1#)(4'%,'4#!-&(4'%*(#$#&*94'%(.#!0' 27 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija Objektiv 5.-($'1'%&'%*$*&!#&%1-%,'&'()*.-)%(1>%5.-E-.%59*&(4*%:;;< Delegacija na makedonskata zaednica vo Srbija vo organizacija na MD “Goce Del~ev” od Vrawe polo`ija cve}e vo manastirot “Prohor P~inski” na 2 avgust 2008 godina Ilinden 2008 vo Hrvatska Ilinden 2008 vo Melburn, Avstralija 28 Ilinden 2008 vo Pert, Avstralija Ilinden 2008 vo Sidnej, Avstralija 5#$*&3#%%:;;< Objektiv 3.4-1&*-)%%*%%!.6'1*-)%%1.1%%7'#!&-%&'%5#$*&3#%%:;;< 29 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Objektiv *$*&!#&%%:;;<%%1-%%4."D#1- ).'84-%1#F'&-1(4*%5.#)(#!')#$%&'%(-0.'&*#)-%&'%.>%,'4#!-&*8' 0.'&4-%3.1#&4-1(4*%5.#)(#!')#$%&'%.>%,'4#!-&*8' 30 Makedonija Objektiv GB?HI%()"D4*%1#9#.*%&'%5-#7*8')' (1#9#&-%%-)1-.'C#%%&'%(15%%5.#!%%J!-,-)%&'%5-#7*8')'J%1-%()."/' *($#&*94'%/.',-)'%%:;;< J,')*&#J%%1-%%4'$*D)'=%,'&'()*.(4'%3.41'%J(1#)'%0-!-.-!*3'J 1-%(5-,#&%&'%$'".#')-)%+')-(%'.'5*%(-%-./'&*7'3*-&*-)%-!0-.%&'%(15%:;;< 31 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija Dijaspora !"#$%&'(#"*"),"$%'-.")1&)"1(*+"R-[" ,'4#!-&3*)#%()'.#')% *%5.-($'1"1'')2 Pi{uva Vlado Spirovski Krupnite iseluvawa od Makedonija, i doseluvaweto vo Avstralija vo minatiot vek, se slu~ija posebno vo godinite od 1960 do 1975 godina, koga mladite Makedonci od 15 do 40 godini, trgnaa za zarabotuva~ka i podobar `ivot na ovoj dale~en kontinent. Mnozina so misla da zarabotat i da se vratat vo rodniot kraj i tamu da otvorat nekakov biznis. Retki bea tie koi go napravija toa, mnozina ostanaa vo tu|ava zemja. Denes mnogumina od tie iselenici (pe~albari) se penzioneri, sedokosi pro}elavi a nekoi i iznemo{teni. Sedej}i doma gi ~uvaat svoite vnuci i paravnuci, nivnite roditelite da rabotaat i da gi ispla}aat, tolku skapo kupenite ku}i da gi isplatuvaat. Golem del odi penzioniranite Makedonci se za~leneti vo mnogubroj- 32 1:)D?H>)P:9>B7@7E)) !7;59:B<;:A:) 98?IA@:)P:):98K7) <@:5A:)859:@B:)P:9>IB:)(:2 M87B>5E)B7);:5)68><?<A@?@77) Og)FH5B:@>)B7)98?IA@:A:)2) 6:<H7@7)B7)P:H5=>:A)-H>B95B nite penzionerski dru{tva , i vo penzionerskite klubovi gi minuvaat dnite vo igrawe karti, {ah, domino nekoi go prelistuvaat dnevniot pe~at, dodeka `enite raska`uvaat za mladite godini minati vo fabri~kite hali vo brojnite melburn{ki fabriki, razmenuvaat svoi raznovidni recepti i se potsetuvaat na detskite denovi minati vo igrite vo gradovite i selata vo Makedonija. Vo Melburn aktivno rabotaat 16 registrirani penzionerski dru{tva {to gravitiraat vo severniot i zapadniot del, i ~lenuvaat vo dve makedonski penzionerski federacii severna i zapadna. Sekako edno od najstarite Makedonski penzionerski dru{tva vo Melburn e dru{tvoto Futskraj od istoimenata prigradska naselba. Dru{tvoto e formirano vo dale~nata 1979 godina, vo ovie izminati vremiwa, nekoi ~lenovi zaminaa zasekoga{, nekoi se vratija vo tatkovina. Onie koi s$ u{te ~lenuvaat poteknuvaat pove}eto od krai{ta na Makedonija i toa: od Bitolsko, Resensko, Ohridsko, Demirhisarsko, Prilepsko, Kru{evsko, Vele{ko, Tetovsko i Lerinsko. Vo tekot na izminatite godini se smenija nekolku predsedateli koi Dijaspora mo{ne uspe{no go vodea ova dru{tvo. Na 15 juli 2008 godina, Dru{tvoto go odr`a svoeto redovno godi{no Sobranie, na koe prisustvuvaa 97 ~lenovi dodeka drugite se nao|aat vo poseta na starata tatkovina Makedonija. Vo dvo~asovnata rabota so sobranieto rakovode{e pretsedatelot Vangel Grozdanovski koj poteknuva od bitolskoto selo Brusnik. Otkako be{e izbrano rabotnoto pretsedatelstvo koe go so~inuvaa Pretsedatelot Vangel Grozdanovski, za zapisni~ar ednoglasno be{e izbran Vlado Spirovski, za zaveruva~i na zapisnikot bea izbrani Sofija Jovanovska i Blaga Velkovska. Pretsedatelot Grozdanovski go pro~ita svojot izve{taj za ednogodi{ata rabota na upravata a, potoa svoi izlagawa imaa sekretarot Boris Stoj~evski, Vlado Spirovski, Vangel Grozdanovski i Tome Ackovski. Site tri izve{tai bea pozdraveni primeni so dolgotrajni aplauzi i ednoglasno bea usvoeni. Potoa se pomina na dopolnuvawe na Upravata so novi ~lenovi. Po pove}e diskusii i predlozi, upravata se dopolni, taka {to da upravata za do slednata godina ja so~inuvaat: predsedatel Bangel Grozdanovski zamenik pretsedated Jovan Cakovski, sekretar Boris Stoj~evski zamenik sekretar Vlado Spirovski blagajnok Milan Kitanovski zamenik blagajnik Tome Ackovski, Kontrolnata komisija ja so~inuvaat: Bo{ko Sekulovski, Miha Kotevski i Miroslav Kitanovski. PROSLAVA NA ILINDEN Bo organizacija na Federacijata na penzionerskite grupa od zapadniot del na Melburn, na 27 juli se odr`a sve~en bal vo Makedonskiot centar vo San{ajn. Na balot prisustvuvaa okolu 400 penzioneri koi so dobra hrana i raznovidni pijalaci i vo igri i pesni go proslavijay ve~niot nacionalen praznik na Makedonskiot narod Ilinden. ODBELE@AN PATRONIOT PRAZNIK NA CRKVATA “SVETI PROROK ILIJA” Na prvi avgust vo crkvata se otslu`i sveta bo`estvena liturgija {to ja vodea sve{tenoslu`itelite Jovica Simonovsi i Qup~o Karevski so gostite za ovaa ve~er Tone Gunev, parohiski sve{tenik vo crkvata “Sveta Petka” od Mil Park, prota Du{ko Spirkovski parohiski sve{tenik pri crkvata “Sveti Nikola” od Preston, prota Mirko Pa{ovski parohiski sve{tenik pri crkvata “Ra|awe na Sveta Bogorodica” od Sidnej, i igumenot Gavril od manastirot “Prohor P~inski” od Donibruk. Na samiot den Ilinden crkvata be{e pretesna da gi primi site koi sakaa da prisustvuvaat na svetata bogoslu`ba Se odr`a panahida za site onie koi gi dadoa svoite `ivoti za vreme na turskoto ropstvo svetskite i balkanskite vojni pa se do branitelite vo 2001 godina. Praznikot be{e odbele`an i od mnogubrojnite Makedonski dru{tveni organizacii {irum Melburn so sve~eni akademii balovi i igranki. &#%7'1*(*,#%-!%/.94')'%,*$-()%*%&#,*$-() So vklu~uvaweto na egejskoto pra{awe vo pregovorite za imeto, koe e del od po{irokoto makedonskoto pra{awe, stana mnogu jasno deka Republika Makedonija navleguva vo prodol`enieto na pregovorite so zasilen kontranapad. Zasega ovaa diplomatska ofanziva nitu negira nitu pak, uka`uva deka tuka se podrazbira jasno zacrtan strategiski i takti~ki plan po koj }e prodol`at natamo{nite pregovori. Dali namerata na ovoj diplomatski manevar e da se ubedi Grcija, se razbira so dopolnitelen pritisok od me|unarodnite faktori, da prifati eden od predlozite za imeto koj eventualno bi i odgovaral na Makedonija, ili pak toa e samo ve{to postavena zamka Grcija da se navle~e da go otkrie nejziniot recept za ponatamo{nite pregovori. No, bez razlika i koja da e namerata na ovaa makedonska inicijativa, sepak aktuelnite nastani po Bukure{kiot samit nedvosmisleno potvrdija deka na Makedonija i e potrebna nova, dinami~na i ve{ta diplomatija vo natamo{nite pregovori so Grcija. O~iglednata neramnote`a vo pregovorite so Grcija, koja jasno se obelodeni vo Bukure{t, nesomneno doka`uva deka za Makedonija edinstveniot izlez od ovaa matna sostojba se sostoi tokmu vo agresivnata diplomatija. Bez da se pritisne vo odbranbena diplomatija, Grcija nitu ima motivacija nitu pak politi~ka smelost da prifati zaemno prifatlivo re{enie za imeto, kako {to toa nepokoleblivo go doka`aa dosega{nite pregovori. Pogre{na be{e tezata deka pregovorite se vodat da se najde zaemno prifatlivo re{enie, a so toa da se stavi kraj na site otvoreni gr~ko-makedonski pra{awa. Toa be{e samo ednostrana optimisti~ka nade`. Od samoto ve{ta~ko kreirawe na konfliktot so imeto pa s$ do den-denes, Grcija nitu imala namera za zaemno prifatlivo re{enie, nitu pak taa toa samostojno bi go storila bez pritisok od me|unarodnata zaednica. So vozdignuvaweto na pritisokot na pregovorite srazmerno se zgolemuva i rizikot od prodlabo~eno vlo{uvawe na me|udr`avnite odnosi vo slu~aj na neuspeh. Zatoa tuka ostanuva prostor za razmisluvawe koi bi bile eventualnite posledici za Republika Makedonija ako noviot makedonski recept ne gi ispolni o~ekuvanite rezultati. Vo slu~aj na nedorazbirawe, i ako Grcite prividno po~uvstvuvaat da se pritisnati vo }o{e, toga{ logi~no e da se o~ekuva deka Makedonija ima odnapred podgotven plan za brz i siguren izlez od potencijalno mnogu eksplozivnata situacija. Vo takov slu~aj, Republika Makedonija, poradi gr~kata odmazda, bi bila soo~ena so barawa na postojani i furiozni diplomatski napadi od gr~kata strana koi bi bile so potencijalno te{ki posledici za na{ata dr`avata. Sepak, iako otvorenite bilateralni pra{awa kriti~no gi optovaruvaat pregovorite, makedonskite nacionalni interesi ne smeat da se dovedat vo zavisnost od gr~kata milost i nemilost. No sega koga s$ trgna vo protivnapad mora da se igra do kraj. Za da se smiri i povle~e vo odbrana, makedonskata diplomatija treba da ja ubedi Grcija deka nejziniot otrov pove}e nema dejstvo kaj nas. Izjavata na ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, deka Makedonija }e go internacionalizira egejskoto pra{awe i deka Makedonija }e prodol`i bez zastoj da raboti na evroatlantskite integracii e dobar po~etok za da se po~uvstvuva zagri`enosta kaj Grcite. Kategori~nata izjava na premierot Gruevski deka Makedonija nema da se otka`e od makedonskoto malcinstvo vo Grcija u{te pove}e ja zajaknuva makedonskata pregovara~ka pozicija, a istovremeno ja stava Grcija vo defanziva. Ovie diplomatski potezi i cvrstata makedonskata re{itelnost da go otfrli kompromisot so imeto za vlezot vo NATO, dali Grcija toa go sakala ili ne, }e ja prinudat da poveruva deka nejzinata diplomatska agresija vo sporot so imeto e neuspe{no potro{ena i propadnata strategija. Du{an Sinadinoski - Detroit 33 Laureat ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija 1#&3#&-(#3%?%+')-(%'.'5* Fatos Arapi godina{en dobitnik na „Zlatniot venec” na Stru{kite ve~eri na poezijata e eden od najmarkantnite poeti na sovremenata albanska poezija i ima objaveno nad dvaesetina knigi poezija. Toj pretstavuva svetska figura vo domenot na poetskoto tvore{tvo, eliten albanski poet i eden od vrvnite `ivi poeti na dene{nicata. Kako {to be{e re~eno na sve~enosta vo MANU po povod proglasuvaweto na laureatot na SVP, ova visoko priznanie mu se dodeluva kako na avtor, poet, koj vo svoite visoki dostreli i tvore~ki anga`irawa kon ~ove{tvoto i na kulturite vo svetot pridonese za {irewe na po~itta, i koj celiot `ivot i go posvetil na poezijata. Fatos Arapi e roden vo 1929 godina vo Albanija. Studiral ekonomija vo Sofija, a odredeno vreme rabotel kako novinar i lektor na sovremenata albanska lit- eratura. Svojot tvore~ki pat go zapo~nuva vo pedesettite, a prvata poetska zbirka e naslovena „Poetski vrvici” i e objavena vo 1962 godina. Toj e avtor na pove}e kni`evni `anrovi, dramski tekstovi, romani, knigi-raskazi i na nekolku poetski antologii. Po padot na komunisti~kata diktatura, ima publikuvano mnogubrojni nivoa na pesni, i kratki raskazi i e eden od vode~kite figuri na konterporarnata albanska literatura. Dete na Jonskoto More, Arapi ne ja izgubil fascinacijata od iskri~avosta na Mediteranot, vkusot na solta i na vozduhot i na intenzitetot na svetloto na ju`nite bregovi so koi gi ispolnuva negovite poemi. Negovata vistinska poetska vokacija e kreacija - ekvilibrium pome|u harmonijata na branovite i na ritmi~kite impulsi na negovoto postoewe. „Vo lirikata na Fatos Arapi imaat posebno mesto i so poseben tvore~ki intenzitet se sugeriraat do`ivuvaweto, pomneweto, viduvaweto na dejstvoto i semejniot dom, na bliskite, na rodnite predeli na Valona i Jonskoto More, nostalgijata po ubavinata i minlivosta na postoeweto. Osnovnoto lirsko ~uvstvo vo toa peewe $ izblikot na qubovta, na qubovta kon s$, vo koja se vgraduvaat trajnoto ~uvstvuvawe na qubenata, na zemjata, ~ovekot... Pesnite ispeani vo sloboden stih ja otkrivaat negovata prirodna, imanentana muzikalnost, ritmite se soglasni so ritamot na morskite branovi, so trepereweto na lisjata, so povejot na mediteranskite mirisi. Ednostavno i odmereno slo`enite sliki, viduvawa, do`ivuvawa, go potvrduvaat golemiot uset na poetot za jazikot, preto~en vo moderniot jazik na pesnata”, }e napi{e Mateja Matevski. 0#(#!'%&'%$'".#')-)%+')-(%'.'5* Dragi prijateli, Voshiten od golemata radost i vozbuda, vo ovoj mig, koga treba da Vi se obratam, te{ko mi e da go izrazam moeto ubavo ~uvstvo i da ja najdam vistinskata metafora na zdravicata. Vpro~em, otsekoga{, na poetite pote{ko im e da ja izrazat svojata radost, otkolku svojata bolka. No, nim ne im e te{ko da se razberat me|u sebe, da ja razberat radosta i tagata na svoite bra}a po peroto. Za{to, eden edinstven e jazikot na poetite: jazik na soyvezdieto {to gi zbli`uva i gi povrzuva lu|eto i nivnite sudbini vo svetot. Zatoa, jas, i vo ovoj mig, mojata radost ja spodeluvam so niv, za{to, samo taka se vozvi{uvaat poezijata i mo}ta na zborot, na onoj vol{ebniot zbor {to izvira od vrutocite na du{ata i na krvta. Vi blagodaram {to ovojpat se odlu~ivte moeto ime da se vbroi me|u dosega{nite dobitnici na najvisokoto priznanie na Stru{kite ve~eri na poezijata za 2008 godina. Toa e ~est za mene, za mojot jazik i za mojata nacija, no i dobra mo`nost mojata poezija da bide del od toj vol{eben spektar na vistinskata poezija i na nejzinata silna mo} {to ja imala taa niz site vremiwa i prostori. Dragi prijateli, Ova priznanie {to mi go dodeluva 34 Upravniot odbor na Stru{kite ve~eri na poezijata, Republika Makedonija i nejzinite poeti, na ovoj redok festival {to se odr`uva kraj prekrasnoto ezero, vo mene pobuduva edna mol~aliva taga {to sum ja nosel kako glamna niz patekite na mojot `ivot, a i vo moite poetski me~taewa. Za mene kako poet, Ohridskoto Ezero e pretvoreno vo edna ubava solza, vo eden simbol na prijatelstvoto i vo edna magi~na gletka, koja zavr{uva vo biseren stih. Tokmu vo ovaa vol{ebna gletka, lebdi ohridskiot lebed koj go otkriva soyvezdieto {to plamti tamu nekade vo dnoto na ezeroto. Sveti se mostovite {to gi gradi poezijata! Jas sum mnogu sre}en i blagodaren {to mi ja priredivte ovaa vozbuda! Neka ovladee poezijata so svetot! Recenzija ,")/&$,-["*")'")R"\+$"*&*)'")-($R$'-W#"*")4+"!&*")1-#*&+)0Q)3$#$+&1(#- &'!,*&"1'C#%&'%-5()-80')' S ekoja nova poetska sredba so Viktor B. [e}erovski pretstavuva novo estetsko zadovolstvo. Takvoto nepi{ano pravilo se potvrduva i so “Otmeni praznini”. Knigata avtobiografija vo sebe kako da go sobrala iskustvoto od izminatiot `ivoten pat, mudrosta i distancata vo postavuvaweto i razre{uvaweto na mnogute egzistencijalni pra{awa i dilemi. Pritoa se posvedo~uvaat i sopstveniot poetski iskaz, tvore~kiot spev vo koj ramnopravno se vklu~eni emotivnoto i mislovnoto, temite i motivite koi `ivo go intrigiraat poetot, eseistot i kriti~arot [e}erovski. Vo edna od vovednite pesni “Srce” decidno se otkriva toa kako otvor vo teloto, kako kutija za do`ivotno ropstvo i kako ve~na rana. Srceto e neobjasniva pri~ina i kradec, toa e pritaeno vreme na ~eloto, izmama i ajduk, sekako i priznanie kako govorna mana. Sozdavaj}i ja freskata na srceto se formira i letopisot na eden ~ove~ki i ~ove~en opit, so vozvi{uvawata i poraziite, so vistinite i so lagite, izmamite i porazite. Kako na rasproda`ba se licitira toa od no}na yverka do zname, sol morska i obi~na ovo{ka vo ne~ija raka. Pesnata manifest “Pesnata e moe oru`je” e onaa vistina za koja site velat oti e sekoga{ i nasekade potrebna merka za ~ovekot, za `ivotot i za svetot, no nikoj i nikade koga bila glasno izgovorena ne bila po`elna. Toa e konceptot bi rekle, i vo sozdavaweto na novata poetska kniga “Otmeni praznini” na [e}erovski koja vo naslovot gi nazna~uva dimenziite na egzistencijata. Pesnata e oru`je na poetot i taa e jasna kako pravot na cvetot na {umskata jagoda. “Kako ognen dopir na Zrnoto od pu{kata Naso~ena daleku Od bolnite i kusove~nite Na koi ne im ja prepora~uvam”. Taa e alatka na istorijata, na progresivnata misla i za site na{i `elbi od dlabo~inite na srceto koga nejzinata blagost stanuva ve~na. Darovitiot i poetot znalec vo tretata strofa nudat svoe pravilo: “Ako e vistina Ona {to go ka`uvam Vo pukotot na Zorata Ni Smrtta Ni raseaniot zimen prav Ni onie koi umiraat kako yvezda Nema da i zebele`i”. Letopisnoto zna~ewe na knigata “Otmeni praznini” decidno e naglaseno niz pevot na jas formata. Kopne`ot po rodniot kraj e dominantna tema vo najgolemiot broj na pesnite vo koi kako zlatna {kolka se otvora du{ata na otkornatikot. Domot i semejstvoto, rodnata grutka zemja i poznatite, rodninite i prijatelite se opsesivna tema vo koja se razgranuva rasko{ot od dimenziite na egzistencijata; minlivosta, besmislata, apsurdot i paradoksot. Posvetite na golem broj pesni isto taka, se del od memoriraweto na sopstveniot `ivoten pat. Vovednata pesna “Zave{tanie” e posvetena na Du{ica. So bukvite od svojata sopruga, od `ivotniot sopatnik i gri`nik i vo dobro i vo zlo, so Pi{uva: d-r Vasil Tocinovski nejzini bukvi go zapi{uva zave{tanieto vo ukrasenoto jadro na kamenot. Korenot e kopne` za “Patuvawe na jug” so prijatelot koj dodeka raska`uval {egi za `ivotot, poetot voshiteno govorel za tagata po jugot. Ru~ale zaedno so yidarite koi pravele pat do hramot Sveti Aran|el. Narodnata mudrost od niv gi razgrani~ila ne{tata. “Yidarite od Rado`da rekoa Bo`e Gospodi kolku e toj umen A za mene deka ja otkrile mojata taga Vo dolgoto mol~ewe”. Vo gletkata koga devojkite od Rado`da minuvat kraj prastarite murenki i zavleguvaat vo poliwata kon ezeroto, poetot vo magi~nosta na pejza`ot ja vgraduva i svojata posledna `elba. Sednat na ku}niot prag, niz solzi posakuva: “Pa mislam Ako si Brat Ako si tolku umen kako {to rekoa Yidarite od Rado`da Prevedi me preku ova [iroko i Dlaboko Ezero”. Univerzalnite dimenzii na opstojuvaweto ne se samo poetovata bolna, tragi~na vistina, ne se samo subjektivno tuku op{to~ove~ko memorirawe da se bide vo edna{ dadeniot ~ove~ki `ivot bez dno ({iroko, dlaboko, ezero) i so mnogu neizvesnosti i opasnosti. Od potajnostite na otmenite praznini postojano se javuva zmijata. Taa gi ispolnuva temite i motivite, simbolite i metaforite, zavetite i porakite. Taa e junakot na po~etokot i na krajot na mnogute prikazni koi toplo, neposredno i iskreno gi zapi{uva avtorot. Omrazata kako da ni bila bo`ja darba. Vo sonot do{la zmijata i kako narod ja napravila identifikacijata deka najve{ti sme bile vo omrazata. Mentalniot sklop si ostanal neproment. Vo `ivotot kopaj}i samo grobi{ta sme zaboravile na drevnoto pravilo oti dosega nikoj nikomu ne mu go iskopal grobot osven sopstveniot. Vo samoistrebuvaweto koj }e ne pomni oti nekoga{ sme bile i sme postoele, a pove}e ne nema. Si ostanuva samo miladinovskiot kopne` kako nemerliva qubov kon rodniot kraj, rodnokrajnite ptici, rodnite p~eli, zapustepnite ku}i i dvori{ta. Antologiskite pesni “Crna traga vo beloto” i “Kov~eg za samuvawe” so odbrani zborovi i so nivnoto majstorsko redewe ja gradat prikaznata za mislata i smislata na ~ovekot, za `ivotot i za svetot. A tie sekoga{ i nasekade gi imaat istite radosti, bolki, tagi, stradawa. Egzistencijalnite pra{awa koi go intrigiraat poetot kako {to zabele`avme, imaat op{to~ove~ki, univerzalni zna~ewa i dimenzii. Niv gi otkrivame i vo prekrasnata pesna “Treperewe”. Se ~ini dolg i tesgoben `ivotot, a toj ti bil samo eden trepet, eden mig. Niz dvogledot se gleda vo `ivotot. Se izdvojuvaat statisti~kite podatoci, se zema pretstavata za jaglenomonoksidot, tuka se sinata {ahovska tabla i akusti~noto lepilo, tivkoto treperewe vo Rodniot kraj i genetskata analiza na teloto na Sizif. Ete go junakot od prikaznata komu mu se zakanuvaat so mo}, a toj makotrpno se iska~uva po veteniot vrv i glasno izvikuva ne, koga se pomestuva agolot na smrtta. Ima li odgatnuvawe na tajnata? Tie se pra{awata odnosno raspnuvawata vo sedumte peewa “Za ve~noto mol~ewe” vo koi so minimum zborovi i so bezgrani~ni prostori za mislata [e}erovski sozdal poema za ~ovekot, korenot i istorijata. Stihovite i strofite vo poezijata na Viktor B. [e}erovski imaat sopstven nenametliv ton, tivka priznatelnost za gre{kite i grevovite, nemerliva taga po rodniot kraj, stradawa od ~ove~kite porazi i ne retko dobivaat gnomsko zna~ewe. Eve kako niz rafiniran poetski govor ja zaokru`uva poentata vo pesnata “Neminovnost”: “Zmijata me potsetuva Deka Ra|aweto e Vo sopstvenost na smrtta Deka ti{inata se krie vo glasot. Viktor B. [e}erovski vo poetskata kniga “Otmeni praznini” pee za ~ovekot i za `ivotot, za grevot i za izmamata, za vozvi{uvawata i za poraziite. Samiot naslov na knigata vo sebe go sodr`i osmislenoto zna~ewe na prazninite, na pusteliite vo du{ata i vo mislata na ~ovekot, skr{enoto srce i studenite zborovi. 35 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija h\0$')%-!#"+&(#-)$)"#"%$!(#-)!\,-W"+Q#&[)W$*-+-)))) Aplauz 5.-,-)-.%&'%,'4#!Tu|i prekrstiteli se sobrale Makedonijo sveta nunkovci da ti bidat. Vo nov svetski kr{talnik sakaat da te stavat. Lesno mu e na Evropeec, mudar so atlas v race zemjata da ni ja deli. . . . Makedonija i nejzinata svetost se negova motivacija, izvori{te. Ovie stihovi Quben Dimkaroski gi napi{al vo Slovenija kade {to raboti i `ivee. Veli deka na tatkovina mo`e da i se pomaga i od dale~ina. Vo slovene~kata sredina, sekade kade {to odam ja promoviram Makedonija. I na podra~je na kulturata. Duri i so izustuvaweto na makedonskiot zbor, makar i so tri re~enici da ja pozdravam publikata i toa e ne{to. Na site tie, naizgled male~ki momenti im posvetuvam golemo vnimanie. I vrz sebe, koga nastapuvam, gi nosam makedonskite simboli, makedonskoto zname. Na takov na~in pove}e }e napravam, otkolku da re~eme da dojdam na nekoj protest. Nekolkupati mi be{e re~eno: lesno ti e tebe odozgora da zboruva{. Jas gi razbrav lu|eto {to sakaat da mi ka`at. Sakaat da mi ja prenesat nivnata maka, ekonomskata situacija, optovareni se so toa i jas ne im zabele`uvam. Ako treba da se vratam, bi go storil toa u{te vo istiot moment i bi se vratil nazad. No uspeh ne se postignuva so samo`rtva. Nie treba da postignuvame uspesi, treba da `iveeeme za toa so povrzanost na ne{tata vo eden kontinuitet i samo taka mo`eme da odime napred. Kako spored vas treba da se prenesuva vistinata za nas samite, za na{ite koordinati vo svetot? - Nas, Makedoncite, ne ima nasekade niz svetot, na site kontinenti. Imame mnogu uspe{ni lu|e, Makedonci, koi postignale golemi uspesi. Zo{to tie da da ne se povrzani i taka, da davaat pove}e. Mislam deka tie lu|e, izlezeni od Makedonija, treba da bidat rasvetlenici na makedonstvoto i vo taa uloga, so pogolem povik od tatkovinata za podavawe raka, da se stavi kraj na ovaa na{a golgata za Makedonija. Nie Makedoncite i Makedonija sme vo evropskoto semejstvo ~ij pat, pat i vo kulturata i seto ona {to e vo Evropa, pominal niz Makedonija. I dlaboko vo sebe si, Evropejcite mora Makedonija da ja ~uvstvuvaat kako svoja pra - tatkovina. Naseluvaweto na Evropa, podocna i civi- 36 Pi{uva: Elizabeta Angeleska- Atanasoska #:P7)X5)?=85) =7;59:B<;:A:):8:) X5)?=85)>) =7;59:B<A@:A:E);:P7)X5)?=85) =7;59:B<;7A7)65<B7))X5)>=) ?<655)B7)A>5));:>)<7;77)97)D7) ?B>IA7A)!7;59:B>D7E) 97)D7)?B>IA7AQ)':E)A:7)B5=7) B>;:P7I)97)<5)<H?F>Q lizaciskite normi, seto toa pominuva preku Makedonija. I nie toa morame da go nosime so sebesi, za{to vrednostite {to gi imame vo nas ne se ni{to pomali, tuku, naprotiv, se pogolemi. No, nie s$ u{te ne znaeme da go najdeme patot i toa na{iroko da go soop{tuvame, a imame bezbroj sinovi i }erki od ovie podra~ja koi go rasvetluvale svetot. Nie treba dostojno da zastaneme, cvrsto na dvete noze, so gordo krenata glava. I za makedonstvoto da se zboruva kako znak na prepoznatlivost me|u site narodi. I ako se svoeviden simbol na slobodata i razli~nostite na Balkanot, Makedonija i Makedoncite i po 17 godini od svojata nezavisnost se soo~uvaat so negirawa, osporuvawa... - Mislam deka Makedonija nikoga{ nemala tolku dobra prilika da zboruva za sebesi i za nepravdite koi gi ima do`iveano. Sega mo`e na glas da gi ka`e kako odbrana na svojot opstoj. Bukure{t za mene ne e poraz, toa e olicetvorenie na misli, na na~inot na odnesuvawe kon Makedonija od kom{iskite narodi. Odnesuvawe i postapki koi nie dolgo vreme gi poznavame, a sega ima{e mo`nost i svetot da gi zapoznae. Nemaat pravo edna Grcija ili Bugarija da se vme{uvaaat vo na{ata misla za odluka {to sme, toa e najgolema sramota! Nikomu nie ne mu diktirame {to e, od kade e. Edna Grcija da si zeme za pravo da bide na{ kum, da ni odreduva koi simboli }e gi koristime. Toa e civilizaciski nepristojno. Grcite ako sakaa i ako Anti~ka Makedonija ja ~uvstvuvaa za svoja imaa dve iljadi godini vreme da gi zemat simbolite na Antikata kako {to sega go pravime toa nie. A zo{to go pravime? Zaradi toa {to so na~inot na `ivot {to go ima{e ovoj narod vo razni familii: biv{ata Jugoslavija ili pred toa vo SHS, nemal mo`nost da ka`uva za taa vistina. I site lu|e koi go dignale glasot za da zboruvaat za vistinata ili vo zatvori zavr{ile ili nivnite semejstva do`ivuvale tortura. Sega koga imame dr`ava mo`eme slobodno da zboruvame. Gospod da dade lu|eto koi se zadol`eni za toa podra~je, koi znaat i imaat znaewe da pravat studii i zapisi so artefakti - na svetot da mu ja pribli`at makedonskata vistina. @al mi e koga Makedonec so Makedonec se obvinuva za nacionalizam. Ova e fenomen. Obi~no pripadnici na razli~ni narodi se obvinuvaat za nacionalizam ili {ovinizam. Ne mo`e lu|e od ista majka taka da re~am, da se obvinuvaat, toa mo`e da bide od neznaewe. I {to zna~i taa grda konotacija - nacionalizam, bi trebalo da se preimenuva kako qubov kon tatkovinata. Da pripadne{ so seta du{a, so seta misla na tatkovinata. Mislam deka ako ja qubi{ dlaboko tatkovinata - qubi{ s$. Se {to ima vo nea, so lu|eto vo nea koi razmisluvaat i poinaku od nas. Osnovnite elementi koi go konstituraat liceto na edna dr`ava na eden narod, treba da gi najdeme, da gi napravime prepoznatlivi vo site, vo sekoj od nas, ako sakame da odime napred. Ne mo`eme vo krizni momenti da se dvoime i da se delime. Makedonskoto drvo e so dlaboki koreni i treba da go neguvame. N$ samo grankite, treba da znaeme da go napojuvame so voda, da znaeme kako da go za{titime, da go neguvame. Samo taka mo`eme da se nosime so predizvicite. Vo taa smisla, kolku i kako makedonskata pesna, nejzinata posebnost mo`at da pomognat vo osoznavaweto na prikaznata za nas, za na{ite koreni, za Makedonija? Dlaboko ~uvstvuvam deka treba mudrosta na{a da mu ja poka`eme na svetot. )))%$.$'--)i-1$$)1&)h\0h"'" Aplauz &*8' Pesnata makedonska jas ja koristam kako oru`je, kako znak na prepoznavawe na eden entitet i eden narod koj `ivee, tvori. Pesnata bez potpis ne e avtorska, taa e delo na na{iot narod. Toa zna~i deka nie sme. Koi sme: imame svoj jazik, imame svoe narodno tvore{tvo, na{ata narodna pesna, narodnata poezija bi ja narekol, vo komparacija so drugite narodi , a toa sum go prou~uval, e na povisoko nivo. Narodot treba da dojde do stepen na prenesuvawe na poraka na vnatre{nite vrednosti bilo da e toa vo muzi~kata linija ili tekstovnata poraka koja ja nosat na{ite pesni. Narodnite pesni, posebno onie od postar datum, slobodno mo`e da gi objavuvame kako poezija, kako narodni biseri. ^ija e taa pesna, na{a e, makedonska e. Imame primeri koga kom{iskite narodi go koristat makedonskiot folklor. Bugarite se povikuvaat na tie pesni(osobeno od petri~kiot kraj kade {to e srcevinata na makedonskoto jadro vo Bugarija) duri sakaat da gi transformiraat kako pesni na nivniot narod. No so dobra analiza, svetskite etnomuzikolozi i umovi koi gi poznavaat folklornite zakonitosti im go nao|aat vistinskoto mesto. Na kongresi i drugi sobiri jas gi koristam mo`nostite da ja soop{tuvam vistinata, da ja branam makedonskata posebnost i toa vroduva so rezultati za site nas, za Makedonija. Vo ime na taa vistina {to e ona {to ja jakne Makedonija, nejzinata sila i opstoj? - Samo narod koj pominal odreden pat, koj do`iveal duhovno vozdignuvawe go videl krugot kako simbol, kako povrzuvawe so kosmosot. Na{iot krug e na{eto oro. Vo makedonskata svest i pokraj site krizi {to gi imame, krugot e zapi{an. Pod pritisok na Grcija moravme da go smenime 16-et krakoto zname, ama za mene sonceto e sonce i simbolot ostana vnatre. Makedonecot go nosel toa vo sebe. Zatoa gi gradel amfiteatrite so simbolot na sonceto. Zna~i na{iot simbol se svetlosta i ognot - osnovnite elementi na `ivotot. Ova govori deka narodot dorasnal do toj stepen. I site crkvi vo Makedonija go imaat vo simbolot sonceto. I antri~kata igra horo ili oro, toa e prisutno von nas. Na{a pripadnost, najgolemoto ne{to {to go do`ivuvame e toga{, kako i nekoga{, da ja po~uvstvuvame kolektivnata energija koga se fa}ame za race. Zarem ne e mnogu logi~no deka kolektivnata energija vo antikata sekoga{ pobeduvala, Toj crven konec koj se vle~ka od toga{ do denes prisuten e vo nas. I koga sakame da gi iska`eme najdlabokite ~uvstva stanuvame i se fa}ame za raka. Pa, ajde da go slu{neme glasot od minatoto, fa}aweto za raka e kolektivna energija. Taka toj krug e vgnezden e vo nas. Koga }e umre makedon- skoto oro }e umre i makedonstvoto, koga }e umre makedonskata pesna }e im uspee na tie koi sakaa da ja uni{tat Makedonija, da ja uni{tat. No, toa nema nikoga{ da se slu~i Quben Dimkaroski e akademski muzi~ar. Blizu ~etiri decenii `ivee vo Qubqana, Slovenija. So svojot tvore~ki i ~ove~ki anga`man, ne samo vo muzikata, go nosi epitetot Ambasador na prijatelstvoto i kulturnata sorabotka. Izminative godini so kvartetot Pela so dvojazi~nosta na ~lenovite, so koncertite niz svetot - gi prenesuvaat makedonskite zvuci, jazi~nata posebnost, avtenti~en melos. I vo toj neobi~en podvig niz zbor i pesna kako da gi raspostilaat jamboliite, monistata od makedonskata nosija, kako da go {irat mirisot na ezeroto otkaj Zaum ili devstveniot zdiv od Zrze... za da dopre do srceto na svetot s$ ona {to e Makedonija. 37 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Ogni{te +&%'-#+"[(#-),"/-(- Makedonija 5.*(-8&*3' Lu|eto od Reka se gostoprimlivi i trudoqubivi doma}ini. Dobro se upateni vo gradewe semejni ku}i kako majstori, yidari, dogramaxii i op{ti rabotnici. Tie se tivki vo odnosite, skromni vo s$ i glasot ne go krevaat lesno. Sekoga{ se `elni za razgovor. Pred da se oddelime so voziloto od regionalniot pat Mavrovo - Debar i da se priklu~ime na patot za naselbata Prisojnica, Prisojni~anite Mitat i Nexat koi ~ekaa na raskrsnicata, ne zamolija da gi preneseme do seloto. - Isti vaka e kaj nas ako imame sre}a da naide vozilo }e si pojdeme doma porano, ako nema }esi ~ekame do no}ta. Pe{ ne se dooduva patot, daleku e seloto. Tuka sme se rodile i iako `ivotot ovde ne e lesen, ne ni se napu{ta krajov. Takov ni e `ivotot od damnina, s$ so maki s$ so gurbet. Eve kako {to gledate mestovo e sade ridi{ta ama nekako `iveeme. Imame po nekoe dobit~e. Gradin~iwa za zeljence i kromit~e imame i nemame. Na visoko sme, na 800m nadmorska viso~ina. I da se posadi ne{to divite sviwi go uni{tuvaat rodot. Lovxii nema zatoa {to predelov e proglasen za nacionalen park. Ne smee{ edno drvo da prese~e{ za ogrev. Drvata se poevtini vo Skopje otkolku tuka. Na sretselo ~e{ma ubava, a od nea `ubori studena voda. - Vodata ni e izvorska, kaptirana e od planinava pod vrvot Kr~in i e so dobar kapacitet. Vo tek 38 Pi{uva: Tomo ^aloski e realizacijata na proektite za vodovod i kanalizacija. Imame 3 prodavnici, u~ili{te do ~etvrto oddelenie kako podra~no na u~ili{teto Bla`e Koneski od Skudriwe. Retko ima stara ku}a, se se novi. Seto toa e steknato so pe~alba vo zapadnoevropskite zemji, a najpove}e vo Italija. Ona {to malku zagri`uva i pokraj vakvite izgradeni ku}i od pe~albarite koi se vistinski palati e toa {to tie so sebe gi ponesuvaat i svoite semejstva. Nekoi se vra}aat, ama pove}eto ostanuvaat tamu vo tu|ina. I navistina u`ivavme vo gletkite na predelot, na prirodnite ubavini i na pove}ekatnite ku}i koi so svojata arhitektura ne se razlikuvaat od ku}ite vo evropskite gradovi. Prisojnica vo pi{anite dokumenti se spomenuva so popisot od 1519 godina. Toga{ seloto imalo samo 15 semejstva, za denes da narasne na 330 `iteli. “Na Kala” e mesnost pome|u naselbite Prisojnica i Skudriwe pod vrvot Kr~in. @itelite od ovie dve sela se sobiraat na praznikot \ur|ovden za da im odadat po~it na 40-te devojki {to po~inale kriej}i se pod karpite od kaleto pri naletot na osmanliite. Na praznikov tie go pravat i adetot na kr{ewe i vetki od bukite koi se nosat doma i se davaat na dobitokot za “da zajade mlado”, da donese zdravje i beri}et. Se poveduvaat ora so zurli i tapani. Na ovaa ramnina vo mesnosta Manastiri{te spored istra`uvawata na Petre Popovski od damnina postoel manastir posveten na Svetite Kuzman i Damjan. Manastirot go podignal carot Samuil kon krajot na 10-tiot vek. Vedna{ do manastirskoto zdanie se nao|ala i negovata letna rezidencija. Ova svetili{te se odlikuvalo so veli~estven hram i so prostrani konaci, {to e karakteristi~no za site rekanski manastiri. Hramot se sostoel od dve {estostrani kupoli i visoka kambanarija od isto~nata strana. Koga klepale kambanite zvukot odeknuval vo cela Reka. Vo gorniot del u~eni kalu|eri prepi{uvale crkovni knigi i molitvi, a vo dolniot imalo {iroka trpezarija, nare~ena gostinska, topilnica za vosok i kalapi za izrabotka na sve}i. Makedonska kujna 5-$&#)*%5*$#D4*%0')'3* - 4 pile{ki bataci - 200 gr ~adena slanina - 50 gr sirewe - 8 do 12 morkovi - edno ~e{ne luk - edna kitka magdonos - 50 gr zeleni maslinki - 2 domata - maslo za jadewe - sol i crn piper Vo dlabok sad gi stavame is~istenite morkovi za da se varat polnej}i go sadot so voda kolku da se pokrijat morkovite. Gi odvojuvame koskite od mesoto na karabatakot, a samiot batak go rasekuvame na sredina. Mesoto od karabatakot go ra{iruvame so raka a potoa go tol~ime. Batacite ubavo gi posoluvame od dvete strani. Potoa im dodavame melen crn piper po vkus. Podgotovka na smesata za polnewe Polovina od koli~estvo is~isteni maslinki gi stavame vo poseben sad. Im dodavame sitno seckan luk. Od domatite ja simnuvame lu{pata, gi seckame na sitni par~iwa i gi stavame vo istiot sad. Istoto go pravime i so magdonosot. Na celata smesa i go dodavame celoto koli~estvo na sirewe koe go drobime so raka. Smesata ja me{ame i dodavame crn piper po vkus. So ova smesata za polnewe e podgotvena. Vo tekot na vareweto, morkovite povremeno gi prevrtuvame. Batacite gi polnime na delot od karabatakot. Mesoto go zatvorame so ~epkalki. Morkovite se poluvareni. Eden od niv go se~eme na tri dela po dol`ina. Od krajot na polovinkata pravime figura po izbor. Zagreanata skara ja polevame so maslo za jadewe i ja posoluvame za da podocna batacite da ne ni se lepat za skarata. Najprvin batacite gi pe~eme od vnatre{nata strana, a potoa i od $")'%,#D'&'%('$')' D',5*)' Potrebno e: 2-3 zeleni piperki, 2-3 domati, 1 luta piperka, se~kan magdonos, 1 filxan varen crven grav, 1 rendan morkov, 2 tvrdo vareni jajca. - 350 gr. {e}er - bra{no - 7 jajca - pra{ok za pe~ivo - voda - maslo za jadewe Belkite gi stavame vo eden pogolem dlabok sad, a `ol~kite gi stavame vo sadot za matewe. Potoa vo sadot za matewe go dodavame {e}erot. Go vklu~uvame mikserot i zapo~nuvame da gi matime `ol~kite. Neprekinuvaj}i so mateweto postepeno dodavame od bra{noto. Potoa go dodavame i pra{okot za pe~ivo. Tavata vo koja }e go pe~eme testoto po celata vnatre{na povr{ina ja namrsuvame so margarin. Potoa smesata od sadot za matewe ja preturame vo tavata za pe~ewe. Smesata ja izramnuvame so la`ica za da bide mazna. Tavata ja stavame da se pe~e vo furna na temperatura od 200 stepeni 15-tina minuti. Na ogan stavame edno tenxere i vo nego stavame 350 gr. {e}er i voda kolku drugata strana se dodeka ne se ispe~at ubavo. Pri prevrtuvaweto treba da vnimavame da ne ni iste~e smesata so koja gi polnevme. Varenite morkovi gi obvitkuvame so par~iwata slanina i gi trgame nastrana. Batacite se gotovi i gi stavame na ~inija so koja }e gi slu`ime. Potoa na skarata gi potpekuvame morkovite obvitkani so ~adenata slanina. Vo tekot na pe~eweto povremeno gi prevrtuvame za ubavo da se ispe~at od site strani. Po kuso vreme morkovite se pe~eni. Na krajot od sekoj morkov za dekoracija mu stavame gran~e magdonos. da go prekrie {e}erot za da go podgotvime {erbetot. Go ostavame tenxereto na ogan da se vari {erbetot. Potoa vo sadot za matewe zapo~nuvame da gi matime belkite. Postepeno ne prekinuvaj}i so mateweto dodavame od vreliot {erbet. Izmateniot {lag od belki go stavame vo gotvarski {pric I vrz celata povr{ina na pandi{panot kako i od stranite so {pricot nanesuvame od {lagot. So {pricot formirame {ampita vrz koja narosuvame ~okoladni tro{ki. Za preliv: 1 ~a{a jogurt, 2 la`ici maslinovo maslo, 1 la`i~ka senf (po `elba), sol, crn piper. Podgotovka: Piperkite se se~kaat na krugovi, domatite na kocki~ki, se dodava magdonosot, rendaniot morkov, se~kanata luta piperka, potoa vareniot grav, seto toa se stava vo ~inija, a odzgora se redat na trkalca ise~enite vareni jajca. Ova se preliva so razladeniot preliv od jogurt, maslinovo maslo, senf (po `elba), sol i biber. 39 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija &+4"'-,".-["*")!"#$%&'(#-)/"*+-&*(#-)&+4"'-,".--)j!/&k Istra`uvawe -!%0-.3*%7'%,'4#!-&*8'%% Pi{uva: Tanas VRA@INOVSKI 1:)NO`l)P:9>B7E) <6:859)"Q)0H>JB7;:@E) B7<A7B7H)87<G56)@:) 859:@>A5)B7)!/&Q)%5H):9) FH5B<A@:A:)<5):68595H>H:)J7) ;8>H:A:);:5)J7)<@:D)@:97F)P:) 68>JB7@7H)*:9:8)"H5;<7B2 98:@E)7)95H):9)FH5B<A@:A:)<5) :68595H>H:)J7);8>H:A:)B7) "H5;<7B978)/8:A:f58:@Q Od pogore iznesenite mislewa e o~igledno deka prvi~nata programska opredelba na MPO bila ostvaruvawe na Ilindenskite ideali za sozdavawe na slobodna i obedineta Makedonija i bila pravilno orietirana vo odnos na makedonskoto nacionalno pra{awe. Spored pove}e izvori, vakvata opredelba traela nekade do 1927 godina, koga vo Kanada pristignal Jordan ^katrov, probugarski orientiran aktivist, koj uspeal organizacijata da ja stavi pod vlijanie na Ivan Mihajlov. Toj so sebe donel pisma od Todor Aleksandrov, kako pretsedatel na CK na VMRO. Vedna{ po negovoto pristignuvawe se vklu~il vo rabotata na organizacijata “Kostur” vo gr. Fort Vejn i preku nea vospostavil vrska so CK na MPO. Georgi Pirinski vo vrska so doa|aweto na J. ^katrov vo Amerika }e napi{e: Prv dojde ispe~eniot demagog Jordan ^katrov, koj se smeta{e kako nadvore{en minister na bandata vo Bugarija. Vo negova usluga se pojavile rakovoditelite na makedonskite 40 politi~ki organizacii (MPO), koi vo po~etokot poddr`uvale prividna neutralnost po nastanite vo VMRO, no skoro potoa preminale na stranata na mihajlovistikata. Vo 1924 godina, spored A. Bliznakov, nastanal rascep vo redovite na MPO. Del od ~lenstvoto se opredelilo za kriloto koe za svoj voda~ go priznaval Todor Aleksandrov, a del se opredelilo za kriloto na Aleksandar Proto|erov. Takvata podvoenost traela se do 1928 godina koga se odr`al kongresot na MPO vo gradot Ingstaun, Ohajo i dvete krila se obedinija. Privrzanicite na Aleksandar Proto|erov se otka`ale od nego i se priklu~ile kon kriloto koe ve}e za svoj voda~ go priznavale Ivan Mihajlov. Tuka treba da se spomenat reakciite na MPO, koi ostro reagirale kaj vladite ili drugite institucii na Jordan ^katrov Bugarija, Srbija ili Grcija koga se pojavuvale razni pritisoci i ubistva na vkite za fomirawe na nova makedonMakedonci so svoi rezolucii i protes- ska iseleni~ka organizacija. Za taa ti. Eden takov protest na 5 april bil cel vo 1922 godina na 1 oktomvri se ispraten do pretsedatelot na Vladata odr`al Kongres na nekolku makedonna Bugarija. Vo ovoj protest doa|a do ski iseleni~ki bratstva vo Fort Vejn, izraz odnosot na MPO kon masovnite Indijana SAD i bea postaveni osnovite ubistva, teror i apsewa na Makedon- na najmo}nata vo toa vreme Makedonska cite vo taa dr`ava: iseleni~ka organizacija, koja prvobiOd amerikanskite vesnici doznavme tno se vikala Sojuz na makedonskite deka vladata masovno pritvorawe na politi~ki organizacii, a podocna Makedonci i go prekina pe~ateweto Makedonska patriotska organizacija, na makedonski vesnici. Energi~no poznata po kratenkata MPO, poradi protestirame protiv posegawata vrz stavot na amerikanskata Vlada, koja ne makedonskoto legalno dvi`ewe. Opas- dozvoluvala politi~ko organizirawe nosta po mirot ne e vo dejnosta na or- na iselenicite. ganiziranite Makedonci vo Bugarija, Vo postavuvaweto na temelite na tuku vo bespravnata polo`ba na na{iot MPO u~estvuvale pove}e makedonski narod vo Makedonija pod Srbite i dru{tva koi vo toa vreme postoele na Grcite. ]e pridonesete za mirot, ako teritorijata na SAD: Makedonskoto energi~no pobarate od Op{testvoto na bratstvo “Pripep”, od gradot Stilton, narodite brza akcija i anketa. Dolg Pensilvanija, Bratstvoto “Nezavise na bugarskata vlada da nastojuva za nost” od gr. Dukejn, Pensilvanija, bratpo~ituvawe na klauzulite za malcinst- stvoto od gradot Ingstaun, Ohajo, bratvata vo porobena Makedonija. stvoto od gr. Indijanopolis, Indijana, Pretsedatel na Sojuzot na Make- organizacijata od gr. Geri, Indijana, donskite Organizacii vo Amerika - bratstvoto od gr. Detroit, Mi~igen, [anev bratstvoto “Ilinden” od gr. Wu Jork, No, da se vratime na razgledu- bratstvoto od gr. Dejton, Ohajo. Bratvaweto na samiot proces na formi- stvata od gradovite Springfild i Sinrawe na organizacijata MPO, koja se sinati, Ohajo, od nepoznati pri~ini ne pojavila kako rezultat na `elbata na mo`ele da ispratat svoi delegati, a makedonskoto iseleni{tvo za svoe Kongresot go pozdravile telegrafski etni~ko organizirawe. Vo 1921 go- so apel za obedinuvawe na site makedina, po vra}aweto na Srebren Petrov donski dru{tva vo Amerika pod znameod Bugarija, zapo~nale podgoto- to na makedonskite ideali. Istra`uvawe ?%!-%.'(4-$ Kongresot bil otvoren od pretsedatelot na Bratstvoto “Kostur” vo gradot Fort Vejn A. Stefanov. Vo svojot govor toj apelir{e za obedinuvawe na site makedonski iselenici vo edna silna iseleni~ka organizacija. Za pretsedatel na postojanoto biro bil izbran Mihail Nikolov, a za potpretsedatel Kosta Popov. Isto taka bil izbran i Centralen komitet vo sledniov sostav: A. Stefanov - pretsedatel, od Fort Vejn, Trajan Nikolov - potpretsedatel, od Indijanopolis, Mihail Nikolov - privremen sekretar, od Fort Vejn, Atanas Lebamov - blagajnik, od Fort Vejn i Pavel Angelov - sovetnik, od ^ikago. Isto taka, bila izbrana i kontrolna komisija vo sostav: Petar Dosev, Milan Nedev i St. Lazarov. Po izborot na Centralniot komitet se pristapilo kon prifa}aweto na ustavot na organizacijata MPO. Osnova~kiot kongres na MPO zavr{il na 4 oktomvri 1922 godina. Pred da go izlo`ime celosniot ustav na MPO }e izdvoime samo nekolku ~lena koi se mnogu bitni za na{eto prou~uvawe. Vo prviot ~len od Ustavot se naglasuva potrebata od postoewe na makedonska etni~ka organizacija. Vo toj ~len stoi: “Makedonskite emigranti vo Soedinetite Dr`avi i Kanada, bez razlika na nacionalnost, vera, pol i politi~ki ubeduvawa realiziraj}i ja potrebata od zaedni~ka organizaciona dejnost za osloboduvawe na svojata tatkovina - MAKEDONIJA se organiziraat vo Politi~ko-kulturna organizacija.” Vo vtoriot ~len dadeni se celite na Organizacijata: a) “Da se bori i raboti vrz legalna osnova za podigaweto na Makedonija vo nejzinite geografski i ekonomski granici vo edna nezavisna republika, koja }e garantira najrevnosno {iroki i demokratski, socijalni i ekonomski prava i slobodi, obvrski i privilegii za site svoi gra|ani; dr`avnite i op{testvenite zakoni treba da se baziraat vrz interesite na narodot, koj{to treba da vladee so op{testvenata zemja i zemskite bogatstva i vo ~ii race treba da se nao|a visokata politi~ka vlast”. Alinejata 3, ~l. 5 od Ustavot go odreduva ~lenstvoto na Organizacijata: “^len na ovaa Organizacija mo`e da bide sekoj polnoleten Makedonec, koj se ~uvstvuva i gi spodeluva celite na centralnata organizacija i se zadol`uva da gi ispol- Aleksandar Proto|erov nuva nejzinite re{enija i rasporeduvawa”. A vo Ustavot od 1927 godina e dodadeno deka spomagatelen ~len mo`e da bide sekoj koj ne e po rod od Makedonija, no bez pravo na glas i izbor. Stavot na MPO vo odnos na ~lenstvoto tuka e jasen i toj voop{to do dene{en den ne e promenet. Vo Ustavot, a i vo dejnosta na MPO, edinstveno se upotrebuva nacionalnoto ime na Makedoncite, so retki isklu~oci poimot “makedonski bugari”. Tuka treba da naglasime deka koristenata od nas dokumentacija na MPO e izdadena vo Bugarija, taka {to nie nemame uvid vo originalnite dokumenti na Organizacijata. Organizacijata MPO vo soglasnost so alinejata II, ^l.3b. i v. izdava vesnici, knigi i bro{uri za {irewe na vistinata, odnosno vistinskata kauza na Makedonija i go zapoznava op{testvenoto mislewe vo odnos na pravilnoto razre{uvawe na makedonskoto pra{awe. Taa ja pretstavuva kauzata na Makedonija pred site stranski narodi, zakonodavni tela i op{testva i pred site me|unarodni instituti, koi{to rabotat za politi~ka, ekonomska i socijalna sloboda na narodite, preku protesti, barawa i memoari. Za na{ite istra`uvawa od posebna va`nost be{e ~lenot 30 od ovoj ustav, spored koj, so postignuvaweto na osnovnata cel na Organizacijata - osloboduvawe na Makedonija, taa }e se samoraspu{ti i site sredstva i arhi- vata }e bidat predadeni na prvoto osnova~ko sobranie na Makedonija. R. Makedonija skoro deset godini se zdobi so sloboda i nezavisnost i nikako da se realizira ovoj ~len od Ustavot. Spored nekoi na{i nepotvrdeni soznanija, ovoj ~len e izbri{an od Ustavot pod pritisok na bugarskata propaganda. Tuka treba da se naglasi deka za vreme na Tretiot kongres na MPO koj se odr`al vo 1924 godina po barawe na delegatot od Toronto, Kongresot izglasal oddelna rezulucija za sve{tenicite vo makedonsko-bugarskite crkvi. Spored nea, pravo na ~lenstvo vo MPO im se dava samo na sve{tenici, koi se rodeni vo Makedonija (Mitev, 1993, 481). Ovie stavovi na MPO gi potvrduva i Xon Bitov, koj vo spomenatoto na{e intervju }e naglasi: “Znam deka prvata crkva i drugite crkvi koi denes se vikaat Makedono-bugarski crkvi sto otsto bea napraveni od Makedonci. Tie so gordost gi izgradija tie crkvi i treba{e da bidat makedonski, No, nie treba da ja znaeme na{ata istorija deka vo tie vremeniwa nie nemavme makedonska crkva, a sve{tenicite i vladicite mo`ea da doa|aat samo od Bugarija. No, pak, na{ite za da mo`at da go zapazat temnoto pravo i temnoto ime makedonsko, sekoj sve{tenik koj vo tie godini doa|a{e vo na{ite crkvi, bilo vo Amerika, bilo vo Kanada, treba{e da bide od Makedonija, po narodnost Makedonec”. A vo prodol`enie }e dodade: “Nekoi od ~lenovite se skaraa zatoa {to Bugarija za prv pat ni prati bugarski vladika koj od nas ne be{e prifaten, od makedonskata emigracija. Nie baravme ako nekoj treba da bide vladika, toga{ treba da bide po narodnost Makedonec i roden vo Makedonija.” Ovoj moment go potvrduva i edno pismo od Va{ington od 25 juni 1938 godina, kade {to me|u drugoto, stoi: @alosno e {to tuka ima tri mladi sve{tenici Makedonci, koi poslu{no vrvat po MPO. Tie sve{tenici ne sakaat da go priznaat nitu vladikata, nitu bugarskiot Sinod, nitu bugarskata vlast.1 Vo vrska so toa, se pojavuvaat nekolku pra{awa vo smisla na toa kolku vo praktikata MPO se dr`ela na svoite izvorni zalo`bi zacrtani vo Ustavot i kolku gi zastapuvala vistinskite interesi na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD i vo Kanada. Na toa pra{awe idnite istra`uvawa }e treba da dadat odgovor. 41 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija Jazi~no ogledalo ,"%),"1$(-*$)'")#"'&'-*$)($)#+-["*)($'-3*"*")'")4&R$!&(+/(#-&*))) 3.41'%(-%&'3*-&'$#&%%% Po ova “Inicijativniot odbor za organizirawe na Pravoslavnata crkva vo Makedonija, na 22. 12. 1954 god pod br. 2143 Nam ni upati akt koj glasi: “Va{a Svetost, Izvr{niot odbor na ovoj Inicijativen odbor, najseriozno razgleduvaj}i go izve{tajot na sve{tenicite koi, kako ~lenovi na na Sojuzot na sve{teni~koto zdru`enie na FNRJ na den 13. 10. 1954 god. ja posetija Va{ata Svetost i preosvetenite ~lenovi na sv. Arhierejski Sinod, na koj sostanok, pokraj drugite pra{awa bilo tretirano i pra{aweto na formirawe na Pravoslavna crkva vo NRM i toga{ dadoa predlozi za negovo re{avawe, donese re{enie da Ve zamoli da blagoizvolite da primite edna na{a delegacija koj bi gi soslu{ala Va{ite najnovi predlozi vo vrska so ova pra{awe. Ovoj Odbor smeta deka direktnite kontakti }e pomognat na Vas i na Sv. Sinod, od edna i na na{ite ~lenoviod druga strana, zaedni~koto razgleduvawe na mnogubrojnite pra{awa za re{avawe na na{eto crkovno pr{awe i dobrata voqa od dvete strani }e dade pozitiven rezultat i }e dovede do uspe{no re{enie na ovie pra{awa koi se aktuelni i bitni i ~ie re{enie }e dovede do edinstvo na crkvata i nejzinoto blagopostoewe. Dlaboko sme uvereni deka Va{ata Svetost i preosve{tenite ~lenovi na S. Sinod pravilno }e gi svatat ovie na{i `elbi i potrebata za eden vakov sostanok i slobodni sme da ja zamolime Va{ata Svetost istiot da se odr`i {to poskoro, barem neposredno pred praznikot, kako i da za denot na sostanokot bideme blagovremeno i pismeno izvesteni. Vi ja baknuvame Svetata arhipastirska desnica i molime za Va{, Patrijar{iski blagoslov. Adm. sekretar Predsedatel na odborot |akon Dim. Pe{evski s.r sve{tenik Nestor Popovski s.r. 42 Pi{uva Vasko Kostoj~inovski '5)5)687I7L5)J7) :8P7B>J7G>D7)B7) 5678^>>A5)A?;?)J7) .8;@7Q)07877A)):9)5678^>>A5) @:)'Q+Q)!7;59:B>D7)97)<5) Z:8=>87)>H>).8;@7)B7)!7;52 9:B>D7E)>H>)!7;59:B<;7)6872 @:<H7@B7)G8;@7Q)4H7@B7)G5H) @:)<7=>:A)B7J>@)97)<5)9795) B7G>:B7H5B)M5H5PQ)0787L5):9) (@5A>:A)"8^>585D<;>)(:M:8) 97)>J9795)95;H787G>D7)<:);:5) X5)<5)P787BA>87)?6:A85M7)B7) =7DF>B>:A)D7J>;2=7;59:B<;>) >)9:=:8:9B>)$6><;:6>) =7;59:BG>) Vo vrska so gorniot akt do Sve{teni~kiot Inicijativen odbor ja upativme slednata pokana: “ Vo vrska so Va{iot akt od 22. 12. minatata godina br. 2143/1954 Ve izvestuvame deka }e ja primime Va{ata delegacija na den 11. januar ovaa godina vo Patrijar{iskiot dvor vo Belgrad vo 9 ~asot pred pladne. So blagoslov AEMP Vikentije Br. 216 5 januar 1955”. Na den 11 januar 1955 god. primivme pet sve{tenici od N.R. Makedonija i toa: Nestor Popovski od Skopje (Predsedatel na Inicijativniot odbor za osnovawe na Makedonska crkva), Boris Stankovski od Skopje, Kliment Malevski od Bitola., Ilija Mukaetov od \evgelija i Anastasie Popov od Bitola. Na sostanokot prisustvuva Negovoto preosve{tenstvo episkopot budimski Gospodin German i Negovoto Preosve{tenstvo Episkopot topli~ki Gospodin Dositej. Tekot na sostanokot go prika`uvame spored bele{kite koi gi vode{e Negovoto Preosve{tenstvo Gospodin German, a koi glasat vaka: Na den 11 januari 1955 godina ja posetija Negovata Svetost Patrijarhot vo zgradata na Patrijar{ijata pet sve{tenici od N.R. Makedonija i toa: Nestor Popovski od Skopje (Predsedatel na Inicijativniot odbor za osnovawe na makedonska pravoslavna crkva), Boris Stankovski od Skopje, Kliment Malevski od Bitola, Ilija Mukaetov od \evgelija i Anastasije Popov od Bitola. Prisatni bea i negovoto Preosve{tenstvo Episkop budimski Gospodin German i Negovoto preosve{tenstvo Episkop topli~ki gospodin Dositej. Negovata Svetosat im go izlo`i stavot na Srpskata Pravoslavna Crkva po pra{aweto za normalizacija na crkovnata sostojba vo Makedonija prema crkvenata centrala vo Belgrad, a vrz osnova na odlikata na Svetiot Arhierejski Sabor. Kako prva rabota Negovata Svetost im re~e da soborskata odluka im nalaga prvo da se sprovede organizacijata na crkovnite vlasti i organi po eparhii sprema crkovniot Ustav, a za se drugo mo`e da se zboruva duri potoa. “ Makedoncite” gi iznesoa slednie misli i barawa: Ne e pra{awe za organizacija na eparhiite tuku za Crkva. Baraat da od eparhiite vo N.R. Makedonija da se formira ili Crkva na Makedonija, ili Makedonska pravoslavna crkva ili kako ve}e }e bide nare~ena no glavno vo samiot naziv da se dade nacionalen beleg, a toga{ }e bidat tie podgotveni da ja prizanaat Negovata Svetost za administrator na “celata nivna Crkva”. Ponatamu sakaat Svetiot Arhierejski Sobor da izdade deklaracija so koj }e im garantira upotreba na nivniot jazik /makedonski/ i domorodni episkopi /makedonci/. Istaknuvaat deka sakaat odredena samouprava. Negovata Svetost im ja objasni polo`bata i organizacijata na Srpskata Pravoslavna Crkva, nejzinoto ustavno Edicii ))))#R$+&'".-&'"R-,"! %0#$#/%2 ureduvawe i principite do koi morame site da se prid`uvame ako sakame da se so~uva edinstvoto na Srpskata Pravoslavna Crkva. Na toa Kliment Malevski povtorno istakna deka tie sakaat odredena samouprava. Sakaat da imaat firma t.e. da vo samiot naziv na “nivnata Crkva” da bide istaknat nacionalniot karakter na crkvata kako makedonska. Zaradi toa bara Svetiot Arhierejski Sobor da go priznae makedonskiot narod i makedonskiot jazik. Negovata Svetost na toa mu odgovori deka za toa ne e nadle`en Svetiot Arhierejski Sobor tuku dr`avata. Sve{tenikot Mukaetov zboruva za propisite na crkovnoit Ustav i veli: Nie sakame vo Ustavot da vleze ne{to vakvo:” Vo sostav na Srpskata Pravoslavna Crkva vleguvaat srpskite eparhii tie i tie i Pravoslavnata Crkva vo Makedonija so eparhiite: skopska, ohridskobitolska i zletovsko-strumi~ka.” Potoa vo diskusijata u~estvuvaa i ostanatite sve{tenici i site go istaknaa slednoto: Nie sme Makedonci, a ne Ju`nosrbijanci. Koga negovata Svetost im re~e deka toj kako administrator na eparhiite vo N.R. Makedonija se soglasuvaat tie sami Nemu mu predlo`at lica za arhierejski zamenici i site drugi polo`ai spored Ustavot, a Toj }e sprovede se spored nivnite `elbi samo da se izvr{i organizacijata na eparhiskite vlasti spored Ustavot, tie odgovorija. “Nie ne sme ovlasteni da re{avame koj {to }e bide tuku dali na{ata crkva }e se vika Crkva vo Makedonija ili na toa sli~no. a toa pra{awe nemo`e da go re{ava Svetiot Sinod tuku Soborot. osnovno e da vo crkovniot Ustav se vnesat odredeni promeni” Nie sakame da organizirame Crkva vo N.R. Makedonija, a potoa da gi organizirame i site tela: Eparhiskiot Sovet, Upravniot odbor itn. Na{eto sve{tenstvo saka da ima Arhierei od sopstvenata sredina. Na{ata `elba be{e prvo da dobieme svoi Arhierei pa potoa da vr{ime organizacija. No bidej}i toa ne se mo`e nie pristanuvame da vr{ime organizacija, no sakame na taa organizacija da i se dade nacionalen beleg vo nazivite na tie tela. Barame na{iot Negovoto preosve{tenstvo Episkop Budimski Gospodin German Negovoto preosve{tenstvo Episkop Topli~ki Gospodin Dositej dogovor da bide pismen i so blagoslov na Svetiot Arhierejski Sobor. I na nas ni e vo interes da se sredat prilikite i }e nastojuvame da se sprovede organizacijata, no treba predhodno da se dade deklaracija. Na{ite lu|e baraat ne{to konkretno. So taa deklaracija na Soborot treba da bidat opfateni: Imete na crkvata, jazikot i domorodeni episkopi. ]e ni bide te{ko da go sprovedeme toa ako na svoite ne im poka`eme ne{to napismeno. ]e Vi dostavime pismeno izlo`uvawe na na{ite `elbi za Soborot. Negovata Svetost gi uveruva deka i Sinodot mo`e da im dade odluka vo pogled na upotrebata na jazikot i nazivite na organite. Im predlaga sega vedna{ spogodbeno da se utvrdi tekstot na odlukata na Sinodot. Im iznesuva duri i cel plan na postapkata. Stankovski: “Nie }e rabotime kaj na{ite, a istovremeno vie vo Soborot. Soborot da izdade deklaracija za onie tri spomenati raboti. Nie sakame edna Crkva no na{ata crkva da bide nacionalno obele`ana. Bara vo crkovniot Ustav, na krajot na ~l 14 da se vnesat posebno eparhiite vo Makedonija. Nestor: Zna~i se slagame za jazikot i domorodnite za episkopi. Ostanuva Vie da razmislite za nazivite. Negovata Svetost gi povikuva diskusijata da ja primat na znaewe. Tie: Nie morame da vodime smetka za nacionalnoto raspolo`enie na narodot. Zaradi toa e najdobro nie sega da ideme doma pa Vie prateteni gi predlozite. Bi bilo dobro da za nazivite go izvestite Dobrovoje Radosavqevi}, so nego zaedno da pobarate kako vo nazivite da se vnese nacioanlniot beleg. Kliment Malevski pra{a kakov polo`aj imala, vo Srpskata Pravoslavna Crkva, eparhijata vo Praga vo vreme Vladikata Gorazd? Ja iznesuva sostojbata vo Makedonija so ogled na unijatskata propaganda. Veli deka tie gi proterale site unijatski sve{tenici koi ne bile domorodni vo Makedonija Kako zaklu~ok povtorno gi rezimiraat svoite barawa vo tri to~ki: 1. Nacionalen beleg na eparhiite vo N.R.Makedonija; 2. Upotreba na nivniot, makedonski, jazik vo administracijata i 3. Domorodni da bidat izbirani za episkopi. 43 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Makedonija 4$&+4-)2)e&+e)2)*&!&1 Oma` $#/#&!')'%7'%1#9&-() Georgi Xorx Tomov makedonskiot kulturen bard zamina vo ve~nost. Toj be{e `iva legenda na makedonskiot folklor, odnosno makedonskite ora i pesni. Xorx be{e eden od glavnite makedonski i balkanski dvi`e~ki sili vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi, odgovoren za razvojot na neprekinatata strast za narodni igri, pesni i ora koja progresivno cveta{e od edniot do drugiot breg na Amerika. Toj go sozdade poznatiot ansambl na narodni igri, pesni i ora „TOMOV”. Isto taka rakovode{e so Folklorniot ansambl „Goce Del~ev” pri Makedonskata pravoslavna crkva Sveti Kiril i Metodij. Ima{e formirano i golem centar za narodni igri i pesni vo Wujork. Bez ni~ija pomo{, na me|unarodno pole promoviral dobra volja i razbirawe niz povrzuvaweto na kulturite na Amerika i Makedonija, kako i na dr`avite od porane{na Jugoslavija i od Balkanot. Negovoto zaminuvawe od ovozemniot `ivot e golema zaguba, ne samo vo Makedonija, i za Makedoncite koi se rasprostraneti niz site meridijani od SAD i Kanada preku Evropa do Avstralija i Nov Zeland. Georgi Xorx Tomov be{e mitsko ime na sovremenata makedonska istorija, zapi{a poznatiot dramaturski pistael i ambasador Jordan Plevne{, koj vo posveteniot tekst na legendata pi{uva za Tomov na kogo mu posvetuva posledni zborovi. U{te od svojata rana mladost, Xorx Tomov, koj e roden 1933 god. vo Strumica, po~nal so svoite profesionalni anga`mani, prvo vo „Tanec”, a potoa vo hrvatskiot ansambl „Lado”. Potoa, so negovoto pate{estvie, preku Francija do SAD, vo noviot 44 glaven grad na svetot, Wujork na Menheten ja formiral institucijata „Internacionalen ansambl za tanc Xorx Tomov” niz koja pominale pove}e od 3.000 aktivisti od amerikanskiot kontinent i na{inci raseleni niz svetot. Xorx Tomov be{e me|unaroden profesor i bard na istorijata na makedonskiot tanc i na orata, {to se osnova na na{ata civilizaciska memorija, toj gi preplavi svetskite festivali i sceni so svojata beskone~na qubov i stana legenda na makedonskata dijaspora i na makedonskata internacionalna sudbina. Simbolikata saka{e, koga vladata na SAD go formira{e „Muzejot na emigracijata” na Elis Ajland, kade {to doa|aa mnogubrojnite emigranti vo noviot svet, tokmu negovoto ime da bide gravirano vo ve~nosta na svet-skata memorija: Xorx Tomov - Makedonija, bidej}i toj go nau~i celiot svet da igra makedonsko oro . Vo svojata bogata biografija zapi{ani se mnogubrojni sre}ni migovi na edna generacija na Makedonci na koja i pripa|a{e i Tomov, koi probivaj}i se niz svetskite metropoli bea glavnoto lobi za na{ata rodina. Dolgo `ivee{e niz svetot no nikoga{ ne zaboravi kade mu se korenite. Be{e vo postojana borba za afirmacija na Makedonija na tatkovinata {to mnogu mu zna~e{e. Vo pro{talnata re~ Plevne{ ke zabele`i „ Makedonija se pro{teva od nejziniot najgolem igraorec, koj zaedno so pesnata na Jon~e Hristovski, so gajdite na Pece Atanasoski i so glasovite na Nikola Badev, Vaska Ilieva i Aleksandar Sarievski ja sozdavaat slikata {to etnomuzikologot Josif ^e{mexiev ja napi{a za Makedonija: „Makedonija nema sfingi i palati, no nejzinite pesni i ora se neru{livite gradbi na nejzinata ve~nost”. Xorx Tomov, mitskiot orovodec na makedonskata muzi~ka ve~nost, }e prodol`i da igra na neboto vo na{ata memorija. Spomenot na Xorx Tomov, ke bide ve~en za Makedonija vo rodinata no i za site Makedonci vo dijasporata koi imale vistinska ~est da go zapoznaat ovoj vistinski makedonski biser. Makedonija i Makedoncite ve~no }e go pametat.... 1&)(/&!$'),")%+"4"')0&4%"'&1(#- Dva prsta -(',#&*-)%1-*& „Ta`en kraj na osameniot voin” e naslovot na edna statija {to izleze na 6 avgust 1998 godina vo vesnikot “Nova Makedonija” napi{ana od novinarot Kiro Kiprovski. Naslovot mnogu slikovito go opi{uva krajot na Dragan Bogdanovski, koj po~ina vo poslednite denovi na najbavniot mesec vo godinata, vo maj 1998 godina, vo edna bolnica vo Kopenhagen, Danska, na pat od Malme ([vedska) za Berlin! Na po~etokot na avgust 1998 godina, sovremenikot, borecot za nezavisna, suverena i obedineta Makedonija, tivko i ne~ujno kako {to vpro~em i `ivee{e, od negovite rodnini i po~ituva~i be{e pogreban na Gradskite grobi{ta vo Kumanovo. So Dragan ne spoi zaedni~ka ideja, Makedonija da bide cela, obedineta i tokmu zatoa nad ~etiri decenii bevme bliski, sorabotuvavme, se borevme i polovi~no na{ata cel se ostvari. Za ova najzaslu`na be{e VMRO - DPMNE, partija {to ja formiravme, nejzinoto rakovodstvo i ~lenstvoto, koja na po~etokot na devedesettite godini na minatiot vek, ne samo {to ja promovira{e idejata za samostojna Makedonija so site ni{ani na dr`ava, tuku se izbori niz instituciite na sistemot da se udrat temelite na demokratska, suverena i samostojna Makedonija. Vo godinata koga se navr{uvaat 10 godini od negovata smrt, so ova pismo sakam da go spomenam Dragana, da se potsetime na negovite re~isi ~etiri decenii koj be{e vo prvite redovi na Makedonskata patriotski orientirana emigracija i neumorno i hrabro se anga`ira{e za o`ivotvoruvawe na ilindenskite ideali, ~ija {to osnovna i krajna cel e obedinuvawe na Makedonija i sozdavawe na samostojna Makedonska dr`ava, da ne go zaboravime bidej}i dade ogromen pridones za na{ata mila Makedonija. Dragan po~ina daleku od svojata mnogu sakana Makedonija, na koja i go posveti celiot svoj `ivot. Talkaj}i od zemja vo zemja, se bore{e za duhovno obedinuvawe na Makedoncite od site raspar~eni delovi na maticata na Makedonija. Dragan Boganovski, be{e osnova~, tatko na partijata VMRO DPMNE i tvorec na sovremenata makedonska dr`avnost, ne be{e nova i slu~ajna li~nost na dvaesettiot vek, na sovremenata revolucionerna borba na makedonskiot narod. Roden e na 18 septemvri 1929 go- dina vo kumanovskoto selo Kle~ovci. Poteknuva od poznato komitsko semejstvo, dedo mu bil komita vo ~etata na Atanas Babata. Po~etokot na negoviot politi~ki anga`man datira u{te vo 1949 godina, kako student vo Belgrad, bil inicijator za formirawe na makedonski studentski klub, {to vo toa vreme bilo svoevidna drskost i vlastite go smetale za „GOLEM GREV”. Za ovaa aktivnost bil „nagraden” so {est mese~en zatvor. Po pu{taweto od zatvor, Dragan ilegalno gi minuva makedonsko-gr~kata granica i bega vo tu|ina. Prvata stanica mu be{e ju`na Amerika, patot go prodol`uva vo Argentina, a go zavr{uva vo Brazil, kade ostanuva do 1954 godina. Potoa, se vra}a vo Evropa, vo Pariz (Francija) i vo Geteborg, Malms ([vedska), kade go minuva najgolemiot del od svojot makotrpen emigrantski i tvore~ki `ivot posveten na Makedonija. Vo ovoj period gi izdava vesnicite “Makedonija” i “Makedonska Nacija”, nekolku spisanija i bro{uri, kako i pove}e knigi posveteni za Makedonija. Na istorijata i istori~arite }e im ostane kako zada~a da ja ocenuvaat negovata politi~ka aktivnost vo emigracijata i vo Makedonija. Vo bogata `ivotna biografija, kako najeksponiran makedonski patriot vo emigracija, Dragan Bogdanovski vo Pariz, Francija be{e kidnapiran od Makedonci - predavnici, prodadeni du{i, koi bea plateni i rabotea za tu|i interesi i ideali, be{e ekspresno donesen vo toga{nata jugoslovenska Republika Makedonija. Vo Skopskiot sud, bez dokazi be{e osuden na 11 godini i gi odle`a vo makedonskiot zatvor Idrizovo. Na po~etokot na devedesettite godini, koga vo negovata mnogu sakana tatkovina Makedonija, za koja go posveti celiot svoj `ivot, po~naa da duvaat novi pluralisti~ki demokratski vetrovi i koga pomisli deka mu se ostvari `ivotnata `elba, Makedonija da ja vidi slobodna i nezavisna dr`ava, se razo~ara, go razo~araa i go izoliraa tokmu tie, toga{nite voda~i na VMRO - DPMNE, za koi ne mnogu stori i toa tokmu toga{ koga mislea deka ve}e ja postignale nivnata cel, ja osvoile vlasta i pove}e ne im treba velikanot Dragan Bogdanovski, ne im treba i drugite koi ja osnovaa Partijata, bidej}i vo sekogo od niv gledaa konkurenti vo borbata za vlast i deka }e im pretstavuvaat pre~ka vo ostvaruvaweto na li~nite interesi i celi. A, na Dragan Bogdanovski borbata za vlast mu be{e posledna na um, za nego be{e znatno {to Makedonija funkcionira kako demokratska dr`ava, deka makedonskiot narod poka`a doblest, sila i uspea da se ottrgne od kanxite na vekovnite porobiteli. Kakva tragedija i kakov sram be{e za makedonskata politi~ka garnitura, da ne go zadr`at Dragana Bogdanovski, koj be{e velikan, vo svojata zemja, da mu ovozmo`at normalen `ivot na veteran i penzioner, koj toa go zaslu`i so svojata re~isi ~etiri deceniska politi~ka borba za Makedonija. Na stari godini be{e prinuden, povtorno da odi vo emigracija, da se moli na {vedskite vlasti da go obnovi statusot na politi~ki emigrant. Humanata dr`ava [vedska pak go primi, mu dade besplaten stan vo Malme i postojana mese~na socijalna pomo{. Ve~niot dom, {to se nao|a na Gradskite grobi{ta vo Kumanovo, ne dolikuva za eden golem patriot i rodoqub, za Velikan, kako {to be{e Dragan Bogdanovski, koj celiot `ivot go posveti za Makedonija i za makedonskiot narod. Zatoa apeliram do ~elnicite na VMRO-DPMNE da smognat sili i da go obnovat negoviot grob, koj }e prilega za velikan. Negovata sopruga Norve`ankata Birt Ostengen, na Mileta Ilievski mu napi{a: Dragan Bogdanovski e `enet za Makedonija, toj samo gi sozdade dvata sina, a decata sama gi odgledav. So ova pismo sakam da gi potsetam site negovi sopartijci, prijateli i makedonskata javnost i po deset godini od smrtta na Dragan Bogdanovski, toj s$ u{te so negovite idei i dela e me|u nas. Na ovoj na~in sakam da gi spomenam i velikanite kako Dragan da ne gi zaboravame. Na krajot sakam da ja potsetam Partijata {to ja formira, da prezeme aktivnosti za dostoinstveno da ja odbele`i deset godi{ninata od negovata smrt. Gojko Jakovleski 45 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD %&)/+$*($%"*$R&*)'")+$/\0R-#")!"#$%&'-["E)0+"'#&).+1$'#&1(#-E) %&)/+$*($%"*$R&*)'")1R"%"*"E)'-#&R")4+\$1(#-) (5-.%7'%*,#)-%*$*%'/.#(*8' Dva prsta Gospodine pretsedatele, gospodine premiere, Ne e spor za imeto. Spored „Re~nikot na makedonskiot jazik”, 1961 ~ij redaktor e Bla`e Koneski, spor e „sprotivstavuvawe na razli~ni mislewa, prepirka”. Agresija e „napad”. Da, Grcija e agresor-napa|a~. Napadnata ni e dr`avata, makedonskiot nacionalen identitet. Narodot. Vie, prvi lu|e na dr`avata, prepora~livo e da izgovorite: AGRESIJA. Ne „spor za imeto”. Agresorot ne pravi kompromis. Agresorot ubiva. Celta na agresijata e po na{eto progonstvo od egejskiot del na Makedonija, Makedoncite da ostaneme bez dr`ava. Bez ime. Grcija da ni ja prisvoi anti~kata istorija. Psihopatstvoto na progonuva~ite e stru~no pra{awe Prepora~livo e da se sogleda. Po progonstvoto na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija, Grcija se upati kon progonstvo na Makedoncite zaedno so Republika Makedonija. Gospodine pretsedatele, gospodine premiere Ne vi pora~uvam so premol~uvawe da go negirate na{eto grozomorno progonstvo od rodnite ogni{ta do 1949 godina i toa {to ni se slu~uva do deneska. Prepora~livo e da mu ka`ete na svetot deka Grcija od 1940 do 1949 godina izvr{i progonstvo na nad 50.000 Makedonci. Soo~ete go svetot so vistinata. Jas, eden od progonetite, ne vi pora~uvam so premol~uvawe da ja negirate vistinata za progonstvoto. Vo godinite 1995, 1996 i 1997 go zapoznav svetot deka Grcija ne ni dozvoluva poseta na rodnite ogni{ta. Uspeav, so pomo{ na me|unarodni subjekti da ni dozvoli poseta na rodnite ogni{ta. I ovaa napomena e znak deka i vie treba da go zapoznaete svetot so agresijata protiv makedonskiot nacionalen identitet. Protiv Makedonija. Po~ituvani, ako ne ja {irite ovaa vistina niz svetot, }e ostavite svoj, te`ok tovar za idninata. Kako tovarot na izvesniot va{ prethodnik. Kole Mangov, Skopje /.3*8'%5-!!.6"1'D#%'1*(&'%*%-0#!*&#)'%,'4#!-&*8' Po direktivata na KPJ za spojuvawe na makedonskata organizacija NOF so KPG (stavawe pod celosna komanda na KPG), DAG dobiva golemo zgolemuvawe na brojot na svoite vojnici i dobiva golema poddr{ka od makedonskoto naselenie vo Egejska Makedonija koe smetalo deka so pobedata na DAG nad monarhofa{istite }e dobie nacionalni prava i sloboda i mo`nost za samoopredeluvawe. Do krajot na vojnata vo DAG u~estvuvale 14.000 borci - Makedonci, a 20.000 od 50.000 `rtvi vo vojnata bile Makedonci. Sepak i pokraj golemata pomo{ koja ja dale Makedoncite na komunisti~ko-osloboditelnoto dvi`ewe rakovodstvoto na KPG i DAG vodelo krajno diskriminatorska politika kon borcite - Makedonci. Nitu eden Makedonec ne bil staven na povisoko rakovodno mesto od poru~nik, nitu eden Makedonec nemalo nitu vo privremenata komunisti~ka vlada na Grcija, od celata klasa na polkovnici na DAG nitu eden ne bil Makedonec, a nemalo nitu eden Makedonec komandant na bataljon ili komesar na oblast od Egejska Makedonija, a na mnogu od borcite {to prethodno se borele vo Vtorata svetska vojna ne im bile priznaeni ~inovite i zaslugite. Za vreme na Rezolucijata na Informbiroto i kon krajot na vojnata, so zaladuvaweto i prekinot na odnosite me|u KPG i KPJ, mnogu borci - Makedonci (pove}eto mladi, pomladi i od 18 godini) bile osudeni na smrt preku montirani sudski procesi od strana na KPG pod obvinenie deka se „titovi agenti” i „dezerteri”, poznati masovni strelawa na makedonski borci do DAG se Bufskata i Afrikanskata afera, strelaweto na nekolkumina Makedonci od s. German i drugo. Na po~etokot stavot na KPG kon makedonskoto nacionalno pra{awe bil za ramnopravnost na Makedoncite vo ramkite na gr~kata dr`ava. Na vtoriot kongres na NOF odr`an na 9 mart 1949 godina, }e se usvoi Odlukata za „obedineta i nezavisna Makedonska dr`ava vo ramkite na Balkanskata federacija”. Imaj}i ja vo predvid sostojbata poradi Rezolucijata na Informbiroto i zaladenite odnosi so KPJ, KPG ja prifa}a ovaa parola i ja poddr`uva koristej}i ja za presmetka so KPJ i KPM. Trajan~o Kostevski ,KLIMKLK%?%HNOL%PK%HKQRSNPOQNLN%TKRSPIULVN Dali sakate da ja primate ilustriranata revija na iselenicite od Makedonija kako podarok koj }e pristiga na Va{ata doma{na adresa? Edinstveno {to treba da napravite e da ni go ispratite popolnetiot kupon i da uplatite na na{ata smetka onolku kolku {to e potrebno za da gi pokrieme tro{ocite za isporaka na revijata “Makedonija” do Va{iot dom. Potoa “Makedonija” sekoj mesec }e bide del od Va{ata doma{na biblioteka. Nara~ajte, ~itajte i prepora~ajte ja „Makedonija” na Va{ite rodnini i prijateli i so toa aktivno }e u~estvuvate vo ostvaruvaweto na edinstvenata misija na Maticata: Obedinuvawe na site Makedonci nasekade vo svetot! 46 Makedonija Pretplatnici na revijata “Makedonija” Qubica Malevska - Avstralija Elizabeta Milo{evska - Fidanoska - Germanija Pobeda Piska~eva - Kanada Acko Sokoloski - Germanija Viktor [e}erovski - Srbija Ta{e Stojanovski - [vedska \eorg Micevski - Kanada Vlado Spirovski - Avstralija Antikvarnica „!"#$%&'(#")'".-["”) 2)'$,"1-('&)(/-("'-$),") &/3*$(*1$'-*$) /+"3"Y")-)#\R*\+" 0'$4'&(4*-)% ,#&)'$*)#)% &'%5-.-0#&'% ,'4#!-&*8' I storiskite uslavi na minatoto i sega{nosta stvorile vo Makedanija eden mentalitet koj mo`e da se nare~e balkanski mentalitet na porobena Makedonija. Na{iot nacionalen makedonski mentalitet e bez sekakvo somnenie sostaven, kako i site mentaliteti na svetov od dobri i lo{i kamponenti. Tie dobri i lo{i kamponenti na na{iot montalitet se op{ti, {to mo`at da se sretnat vo site drugi svetski mentaliteti i posebni, lo- kalni aspekti {to se posledica na istoriskite uslovi i sosedstvo so druti narodi od koi {to ne{to preminalo na nas. Mentalitetot na eden narod e sekako sli~en so mentalitetot na drugite narodi, bidej}i sekoj narod e sostaven od va`niot i osnoven faktar - ~ovekot, a ~ovekot niz site vremiwa; podnebja vo uslovi anatomski, fiziolo{ki, psihi~ki i fizi~ki bil i e ist. Zatoa ovde }e zboruvame samo za onoj del od na{iot mentalitet koj {to e za nas karakteristi~en i ~ie poznavawe mo`at da ni stori usluga kako individualno, taka i naicionalno. Prou~uvaweto na edan mentalitet e slo`ena rabota i bara sorabotka na specijalisti od pove}e nau~ni i op{testveni domeni. Tie studii se seriozna rabota vrz eden kompleksen problem, i ako site problemi na svetov, blagodarej}i na site fizi~ki i hemiski prirodni zakoni, mo`at da se svedat na nekolku osnovni principi koi {to potoa niz `ivotot i so `ivotot se nijansiraat i dobivaat izgled na slo`enost i zamrsenost vo koi {to nacii i individui, gubej}i go od predvid osnovnoto se gubat i skitaat niz mrakot na slo`eni i nebitni nijansi. Ovoj natpis ne e plod na edna takva sorabotka, tuku e rezime na razmisluvawa i nabquduvawa ~ii zaklu~oci se mo`ebi subjektivni, no toa ni{to nema da im odzame od nivnata interesnost za ~itatelot. Sum slu{al od Makedonci za Makedonci razli~ni, ponekota{ i toa ~esto superlativni mnenija pozitivni ili negativni (superlativnite se edna od odlikite na na{iot folklor i mentalaitet!). Evo nekolku primeri: Nie Makedoncite sme najrasipanoto pleme sekoga{ spremni na drug ~izmata da mu ja bakneme i da se kodo{ime edendrut; Nie Makedoncite si imame nekoja ~udna ropska psihologija; Kaj nas sekoj vle~e na svoja strana, ne sme slo`ni, ne sme solidarni; Nie sme prostaci, primitivci i nam samo kam{ik i lastegarka ni 47 Makedonija Antikvarnica Solun 1908 trebaat; Na{ite begalci na Zapad: tro{at iljadnici po piewe i lesni `eni, a eden na drug ni gro{ ne 6i dale za da si pomogneme vo nevolja; Na{ite u~eni prostaci na Zapad tro{at golemi sumi po tupurdii: koli, kukli i kamu{ki, a skr{ena para ne 6i dale za Makedonskoto osloboditelno delo; Nie sme najumnite lu|e na Balkanot; Kako nas drugi nema; Ovie na Zapad se idioti i kreteni, a ne umni i rabotlivi kakvi {to sme nie Makedoncite itn .. . itn . . . Gornite kvaliteti, a i golem broj sli~ni svojstva ma`at da im se dadat na site nacii vo svetov. Vo sli~ni situacii, pod isti uslovi i lu|eto imaat sli~ni reakcii. Ne mi se ~ini deka makedonskiot prostak mnogu se razlikuva od, na primer francuskiot, samo {to dodeka francuskiot prostak odi na rabota vo fabrika so avtomobil, makedonskiot prostak odi na niva so magare. Isto taka ne mi se ~ini deka makedonskiot ~izmoliza~ mnogu se razlikuva od na primer francuskiot ~izmoliza~ koga vo vojnata nekoj mu stavil pod nosot germanski {tik ili pi{tol. A pak za toa {to sme mnogu umni i rabotlivi da se potsetime samo deka mnogu na{i nesre}i }e bile izbegnati, ako navistina sme bile tolku umni i sigurno e deka ako lu|eto na Zapad se pobogati od nas, tie ne se pobogati oti se budali, tuku tokmu zatoa {to se umni i solidni. A za rabota i da ne zbaruvame. Dosta e samo da se setime na na{iot orientalski java{lak i da go sporedime so dinamikata na zapadniot ~ovek. Vo Biblijata me|u drugite umni raboti pi{uva: I go gleda trnot vo okoto od svojot blizok, a ne ja tleda gredata vo svoeto oko. 48 Vo Makedonija od pusta beda toj koj imal poubava ku}a, ili pak podobro mu odele rabotite mnogu lu|e go mrazele i go vikale ~orbaxija, a decata gi pa{kale od takviot ~orbaxija koj sporeden so eden sreden ~ovek na Zapad bi izgledal mikroskopski male~ok vo ekonomski smisol. Taka na{iot prost ~ovek gi pa{kal i obeskura`uval na{ite nemnogubrojni lu|e koi mo`ele so svojata ku}a ili um da ja prestavuvaat na{a Makedonija pred svetot i taka da poka`at deka vo Makedonija osven starovremski nehigienski turski nu`nici, postojat i moderni nu`nici, a i deka upotrebata na klozetska hartija ne e samo teorija, tuku e i praksa. Takvata prosta i slepa zavidlivost ne samo {to stana dobar teren za {irewe komunisti~ki idei vo edna feudalna Makedonija, tuku so ni{to ne go pomaga nejzinoto razvivawe i sozdavawee pozitivno natprevaruvawe vo kulturno-ekanamoki smisol mu|u na{ite lu|e. Taka deneska vo cela Vardarska Makedonija ne postoi nitu edna ku}a koja bi mo`ela da ne prestavi pred zapadnite lu|e so svojot zapaden konfor: avtomatsko centralno greewe, `e{ka i studena voda vo sekoe vreme i red drugi drebni ili jadri arhitekotnsko-stanbeni elementi vej}e tolku voobi~aeni i normalni na Zapad. Na{iot orientalski java{lak nasleden od zaostanatite turski okupatori vo simbioza so komunisti~kata ekanomija na ignorirawe na ~ove~kiot egoizam i ve~na borba za podobro `iveewe od ovojot kom{ija, sekako ne e element od na{iot nacionalen mentalitet polezen za nadoknaduvawe vekovi izgubeno vreme kako kulturno, taka nau~no i ekonomski. Na{ata nesolidarnost ne e i ne mo`e da bide faktor za ovistinuvawe na makedonskite vekovni ideali za sloboda i nezavisnost; taa ne e faktor za podobro `iveewe i zamno pomagawe vo tu|ina. Na{ata deviza vo toj smisol treba da 6ide klasi~nata re~enica {to otsekoga{ potkrevala planini, gasela po`ari i zapirala porojni vodi: Eden za site, site za edan! Samo vistinata videna objektivno i spokojno mo`e da bide polezna i popravitelna. Nie imame tendencija da gi gledame ne{tata preku prizmata na na{ite folkloristi~ki superlativi i taka zala`eni trgame po gre{en pat. Ako ne toa toga{ barame izvinuvawe za na{ite mizerii i ropstva kako da so najduvaweto ili ve{ta~koto ~isto i prosto izmisluvawe so takvi izvinenija rabotite }e se smenat i taka preku no} }e ni ja dade dedo Gospod slobodata i se drugo {to ni se saka. Na{ata poslovica veli deka: Nema od nebe kolbasi; Nema od Boga rosica. Nie trebe ne{to da storime, a ne da ~ekame nekoj za nas ne{to da stori. Zo{to? Kako? So ~ija i kakva zasluga? Za ni{to ne se dobiva ne{to. Samo onoj koj rizikuva, pe~ali vo `ivotot! Nie treba da se nau~ime da gi po~ituvame, slavime i ako se mo`e pomogneme na{ite lu|e koi vredat, koi imaat kvaliteti {to gi klavaat nad nas. Lu|eto na ~ii ple{ki le`i edno op{testvo. Idninata na edna nacija, a i na edna planeta nau~nici, umetnici, misliteli, patrioti. Nie treba da se nau~ime da gi po~ituvame takvite lu|e i kaj drugite nacii, da gi slavime i da imame ambicii i nie da tvorime i da pomagame da se tvorat takvi lu|e. Makedonecot, stanat skepti~en, ironi~an i bez iluzii, ne varuva vo mnogu ubavi raboti. Na{ite lu|e gubat ambicija i site nivni: `elbi se skoncentrirani na nekoe ku}ure, ma{ina za perewe, elektri~na metla, avtomobil ili nekoe mlado i posilno magare koe polesno }e gi nosi ko{ovite so tutun. Naciite bez ambicmi se robovi na naciite so ambicii. Lu|eto bez ambicii sekoga{ bile robovi na lu|eto koi imale ambicii. Ako sakame da ja sakame i po~ituvme na{ata tatkovina, toga{ trebe dobro da ja poznavame. Ne treba da se potcenuvame, no ne treba i da se natcenuvame oti: Koj visoko leta, mnogu nisko pa|a! Za sre}a i za nesre}a Makedonija ima takva geografska polo`ba {to mo`e da se smeta kako priroden most me|u Azija i Evropa. Dosega toj fakt bil nepresu{liv izvor na nesre}i za Makedonija. Otsega toj ~initel treba da stane izvor na dobri raboti i zarabotuva~ki za nas. Ako go prou~uvame ekonomskoto razvivawe na deneska bogatite zemji so visok `ivoten standard, }e vidime deka toj standard ne do{ol kako od Boga slu~ajno, tuku ima svoi istoriski i organizatorski objasnuvawa. Bogatstvoto na edna zemja po~nuva so razvivawe sredstvata za komunikacija: pati{ta, `elezni pati{ta, telefoni. Makedonija trebe da stori golema `rtva i da si izgradat odli~ni sretstva za komunikacija. Taga{ }e o`iveat na{ite sela i ekonomijata }e voskresne. Parite istro{eni za tie komunikacii za nekolku godini deset pati zgolemeni }e se vratat vo kasite. Geografskata polo`ba i dene{nata razdelenost na Makedonija kako i sekoga{ ja izlo`uvaat na{ata zemja ne samo na te{ki ara~i vo materijalen smisol, tuku ovazmo`uvaat i tu|i lo{i i dobri vlijanija. Za `al ~esto pati na{ite etni~ki granici bile polupropustlivi za takvi vlijanija: pu{tale da vlezat lo{ite, a gi zadr`uvale nadvor dobrite. Takvata semipermeabilnost treba da prestane kolku za bugarski, tolku za gr~ki i srpski vetravi. To~no e deka Makedoncite se ~esto pati ~esni, konzervativni, iskreni, rabotlivi, spokojni i umni lu|e. Tie takvi treba da ostanat i pokraj {tetnite ju- Antikvarnica Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto na Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot broj na Makedonci po svetot vo obidot da se obedinat, da ja iska`at svojata misla i borba za obedinuvawe i afirmirawe na rodinata mnogupati pokrenuvaat izdanija koi, za `al, zavr{uvaat kako dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za makedonskiot nacionalizam. Izdanieto Makedonska nacija {to za`ivea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina ostana kako vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz pi{aniot zbor se borea za podobar `ivot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na Makedoncite {irum svetot . Vo ovoj i vo narednite broevi ke preneseme avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija. goslovenski moralni i materijalni vetrovi i vetri{ta. Izolacijata od drugiot svet e eden od najtragi~nite momenti vo ponovata na{a istorija. Taa izolacija svrzana so trojnoto ropstvo i nemawe akademski izu~eni lu|e i vo minatoto, a parcijalno i sega za edna nacija zna~at samo edno: ropstvo i siroma{tija. Sega i u~eni Makedokci imaat mo`nost pokraj na{ite po tradicija neu~eni pe~albari, da otidat vo svetot, nadvor od na{ata zemja. Tie lu|e trebe da nau~at ne{to od toj svet, a }e nau~at samo ako se zdru`at so lu|e od toj svet, a ne so razli~ii «Jugovi}i», -i sli~ni «zaspivci» od koi ~ovek ne samo {to ni{to ne mo`e da nau~i, tuku mo`e i da go zaboravi i ona {to pred toa go znael, a i da ne zboruvame za razli~nosta me|u na{ite makedonski problemi vo problemite na tie lu|e na teritorijalo obedineti ju`noslovjanski narodi i nivnite mentalni kvaliteti koi {to ne se site podobri od na{ite za od niv ne{to da nau~ime. Taka, ako nekoj Petar ili \or|e stori nekoj kriminal vo stranstvo, barem doma}inite da ne si mislat deka i nie Makedoncite sme vo taa tajfa «Jugovi}i». Nie ne edna{ sme imale slu~aj da ni bide sram da prznaeme deka sme dojdeni od Jugoslavija (ova za Makedonci koi ne idat od Grcija ili Bugarija)! Se veli deka Srbite imale golema du{a. Ne velam ne, no mo`am da re~am deka ima Srbi koi imaat drebna i toa mmogu drebna du{a. Takvi du{i ne obvinuvaat kako vo Jugoslavija taka i nadvor od nea deka sme bile {ovinisti. Ne e to~no deka sme {ovinisti, no e potrebno e da staneme takvi i pove}e da si go po~ituvame na{iot ubav maj~in makedonski jazik i koga sme 4 Makedonci i eden Srbin, treba da zboruvame site makedonski, a ne da se~eme kako tesla alvaxiska na srpski zaradi eden Srbin - me|u nas! Makadoncite trebe site da iapravime koncesii eden na drugi za site da mislme sli~no, ili pak isto. Toa e najva`niot preduslov za sekakvo nacianalno osloboduvawe i obedinuvawe. Namesto da to~ime zabi za nekakvi balkanski krvni odmazdi, treba da stavime krst na ona {to bilo i site zaedno da go napravime ona {to so godini na{iot narod go sonuva: EDEN NOV ILINDEN! Kritikata e ubava rabota, no pred da kritikuvame nacija ili individua da se setime na na{ata poslovica: Prvo izmeti pred tvojata porta, a posle vikaj po drugite, ili: Crep {utare prekaruva .. . I mnogu va`no e da gi uprostime i svedeme na najmal broj na{ite celi: samo taka se uspeva. Inaku }e se izgubime vo nebidnosti i ni{to nema da storime. Zatoa: DA @IVEE SLOBODNA, OBEDINETA I NEZAVISNA MAKEDONIJA! Dimitar JANKULOV 49 ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICI ISELENICITE OD Makedonija (1#D)#&()1-)-%*%*(4"D#&*8')' S Na krstot lu`eweto na sve{tenikot e najvozvi{enoto slu`ewe na zemjata – tolku visoko dostoinstvo dobiva ~ovekot vo svetoto Tainstvo na Sve{tenstvoto. Vo tekot na vekovite mnogu bogoslovi razmisluvale za toa {to pretstavuva toj duhoven dar, {to go dobiva sve{tenikot? To~en i vo soglasnost so misleweto na Svetite Otci odgovor dava, sega pokojniot, mitropolit Antonij (Hrapovicki): „Toa e dar na sostradalna qubov”. Toj svojot odgovor vaka go objasnuva: „^ovekot, krunata na Bo`joto sozdanie, dobil od Boga dar na slobodna volja i sloboda na izbor. Bog ne ja ograni~uva na{ata sloboda i vo ni{to ne go prisiluva ~ovekot. Taka i sve{tenikot rakovodi so pastvata preku „zborovite” na propovedta, a ne preku zakonodavnata mo}. Me|utoa, za zborot, propovedta, poukata na sve{tenikot, da gi postignat neophodnite rezultati i da poslu`at za duhovna prerodba i spasenie na gre{nata du{a, potrebno e da imaat vo sebe „vnatre{na sila”. Takva sila ima sve{tenikot vo sebe i ja izleva vo ~ove~kite du{i, obezbeduvaj}i uspeh na propovedta i pravej}i ja duhovno plodotvorna. Od ustata na sve{tenikot, zaedno so negovite zborovi istekuva i taa „vnatre{na sila” i se vleva vo du{ata na slu{atelot, a zaedno so nea – zrakot na blagodatta na Svetiot Duh, koj tainstveno ja osvetuva du{ata na gre{nikot i go isteruva od nea mrakot, {to caruva vo nea. Taa „vnatre{na sila”, koja nevidlivo dejstvuva na du{ata na ~ovekot e sostradalnata qubov na sve{tenikot kon site bli`ni. Vistinitosta na ova tvrdewe proizleguva od `ivotot na na{iot Gospod Isus Hristos, Koj Sebesi se prinel na `rtva zaradi spasenieto na ~ove~kiot rod i za `ivotot na svetot, a se potvrduva, isto taka i vo delata na Svetite Otci, me|u koi i sveti Jovan Zlatoust, koj vo knigata za sve{tenstvoto pi{uva: „Duhovnata qubov ne se ra|a od bilo {to zemsko, tuku sleguva od neboto. Taa se daruva vo svetoto tainstvo na Sve{tenstvoto, no nejzinoto primawe i koristewe zavisi od `elbite i sposobnostite na samiot sve{tenik”. Celta na sve{tenikot e duhovna prerodba i spasenie na poverenite mu ~ove~ki du{i. Obvrska na sve{tenikot e „izvr{uvawe na svetite Tainstva”, pred s na svetata Evharistija. Za{to tokmu vo presvetata tajna na Teloto i Krvta Hristovi nastanuva osvetuvaweto, prerodbata i spasenieto na samiot sve{tenik i na vernite koi se 50 nao|aat pod negova gri`a”. Sve{tenikot e sluga Bo`ji, no so negova pomo{ doa|a do na{eto soedinuvawe so Boga i spasenie. Zatoa osnovnoto {to se bara od sve{tenikot e da razvie vo sebe molitvena sostojba. So pomo{ na dolgogodi{niot hristijanski podvig i pastirski trud sve{tenikot e dol`en vo sebe da razvie i na svojata pastva na & prenese evharistisko zadlabo~uvawe vo molitvata. Pove}e od bilo kogo sve{tenicite se izlo`eni na proverki, te{kotii i sekakvi isku{enija. Ne im dolikuva na sve{tenicite da fantaziraat, nitu, pak, da se stremat kon materijalna blagosostojba. Sve{tenstvoto e pred s$ „podvig”, so koj se povrzani mnogubrojni te{kotii od duhoven karakter. Od sve{tenikot se bara potpolna duhovna i telesna ~istota pred Boga i lu|eto. I iako sve{tenikot `ivee i ja vr{i svojata slu`ba vo svetot, preispolnet so grevot, toj ne smee da im podlegne na izmamite na grevot, nitu, pak, da stane zavisen od nego. Spored misleweto na Svetite Otci, sve{tenikot, sli~no na Hrista vo pustinata, e podlo`en na trite osnovni isku{enija: 1. Isku{enie materijalno-`ivotno: „Ne samo od leb }e `ivee ~ovekot” (Mat. 4, 4). Sve{tenikot, zemja}i gi za primer svetovnite lica ili imaj}i ja predvid svojata i potrebata na svoite bliski, obi~no stapuva vo trka po bogatstvo od `elba da `ivee „kako i site drugi”. 2. Isku{enie so avtoritet: Vlast nad svetot... (Mat. 4, 9). So ova isku{enie se povrzani: - streme` za prvenstvo pome|u sve{tenstvoto; - preterano ili nerazumno iskoristuvawe na svojata duhovna vlast; - obidi za steknuvawe nagradi, nameneti za svetovni lu|e. 3. Isku{enie so svetost: Ako si Sin Bo`ji, napravi ~udo (Mat. 4, 6). Ova e mnogu suptilno i opasno isku{enie. Toa se bazira vrz dostoinstvoto na sve{tenikot, Svetite Tainstva koi toj gi izvr{uva i neposredniot kontakt so lu|eto. S$ zapo~nuva od ~ove~kite „pofalbi”, a zavr{uva so neosnovani legendi za „svetosta” na sve{tenikot, pa na krajot i samiot toj }e po~ne da veruva vo svoite „zaslugi i dostignuvawa”. Na pravilen odnos kon takvite isku{enija n$ u~i Hristos so svojot primer. Pred s$ treba vo samiot za~etok da se uni{tat i najmalite dvi`ewa koi vodat kon goreopi{anite isku{enija. Za da se izbegnat, treba da se pridr`uvame vo svojot `ivot do „sredniot spasitelen pat”, t. e. umerenost i vozdr`uvawe vo s$ . Vrz osnova na knigata na prof. arhimandrit Kiprijan Kern, „Pravoslavnoto pastirsko slu`ewe”
© Copyright 2024 Paperzz