SKOPJE 2004
AKADEMIK
CVETAN
GROZDANOV,
PRETSEDATEL
NA MANU
Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (MANU) e osnovana so
Zakon donesen na 22 fevruari 1967 godina od Sobranieto na R. Makedonija. Akademijata e formirana kako vrvna nau~na i umetni~ka ustanova vo na{ata Dr`ava, koja
gi sledi sostojbite, go pottiknuva razvojot na naukite i umetnostite i se zalaga
za nivnoto unapreduvawe. Akademijata gi razgleduva sostojbite vo oblasta na
kulturnoto nasledstvo i prirodnoto bogatstvo, sorabotuva vo utvrduvaweto na
nacionalnata politika vo naukite i umetnostite, pottiknuva, koordinira, organizira i vr{i nau~ni istra`uvawa i umetni~ki ostvaruvawa, a posebno onie {to se
od isklu~itelno zna~ewe za Makedonija. Taa obezbeduva uslovi za nau~na rabota i
umetni~ko tvore{tvo na svoite ~lenovi, se zalaga za primena na sovremenite metodi, nau~nite znaewa i rezultatite vo nau~nite istra`uvawa; vospostavuva,
odr`uva i razviva me|unarodna sorabotka vo oblasta na naukite i umetnostite.
Svoite zada~i Akademijata, kako vrvna samostojna nau~na i umetni~ka ustanova, gi realizira so organizirawe fundamentalni, razvojni i primeneti istra`uvawa, posebno so kompleksni i multidisciplinarni istra`uvawa; so organizirawe nau~ni sobiri i umetni~ki prezentacii i so objavuvawe na rezultatite od
nau~nite istra`uvawa i nau~nite sobiri, kako i umetni~kite ostvaruvawa.
Akademijata sorabotuva so univerzitetite, nau~nite i kulturnite ustanovi, so
dru{tvata za nauka i umetnost i so drugi organizacii od oblasta na naukite i
umetnostite vo Republikata, so akademii na naukite i umetnostite i so drugi
nau~ni i umetni~ki institucii od stranstvo.
Vo ponovata makedonska realnost, po konstituiraweto na makedonskata
dr`ava na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944), godinata iljada devetstotini
{eeset i sedma ja smetame za godina na oficijalnoto osnovawe na Makedonskata
akademija na naukite i umetnostite. Vo 1997 godina, Akademijata go odbele`a svojot triesetgodi{en jubilej.
Izminata e edna zna~ajna etapa od nejziniot dosega{en razvoj. No, kako i sè
drugo i taa samata e ispravena pred golemite predizvici {to gi nosi novoto vreme
na noviot milenium.
Ako sè samo vo vremeto dobiva trajna smisla, ako samo vremeto trajno nè
osmisluva, na naukata i na umetnosta e da go osmislat vremeto ostavaj}i svoi
tragi vo nego.
AKADEMIK CVETAN GROZDANOV
PRETSEDATEL NA MANU
SPOMENIKOT
ILINDEN
VO KRU[EVO,
AKAD. JORDAN
GRABULOSKI
4
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
KORENI
N
a ~inot na oficijalnoto
osnovawe na ovaa vrvna makedonska institucija na
naukite i umetnostite mu prethode{e period od 150 godini, ispolneti
so silen razmav na humanisti~kite
nau~ni disciplini: lingvistikata,
kni`evnata nauka, istoriografijata, etnologijata i folkloristikata, no i na prirodnite, tehni~kite i
op{testvenite nauki, kako i na umetnostite, osobeno na poezijata, muzikata, `ivopisot i graditelstvoto.
Pove}emina makedonski intelektualci, nau~nici i umetnici se vgradija so li~en vlog vo razvojot na makedonskata kultura vo XIX i XX vek.
Taka te~ea duhovnite kontinuiteti
vo makedonskata kulturna istorija
i site tie veli~estveni gradbi na
duhot, niz eden priroden istoriski
proces, dovedoa do osnovaweto na
Makedonskata akademija na naukite
i umetnostite.
Ohridskiot kni`even centar
na sv. Kliment i sv. Naum, kon krajot na IX i po~etokot na H vek, sozdade po~va za bogata pismena aktivnost i nau~no-literaturna, obrazovna i umetni~ka dejnost vo Makedonija. Na ovie prostori se rodi prvoto slovensko pismo, koe od Makedo-
nija se {ire{e i se rasprostranuva{e niz celiot slovenski svet. Ovde opstojuva{e na{ata makedonskoslovenska civilizacija, so visoki estetski vrednosti vo oblasta na kni`evnoto tvore{tvo, likovnata, muzi~-
SPOMENIKOT NA
SVETITE KIRIL I
METODIJ (DETAQ),
VO OHRID (BRONZA)
AKAD. TOME
SERAFIMOVSKI
kata i arhitektonskata umetnost.
Po Krimskata vojna (1853‡
1856), koga vo evropska Turcija bea
sozdadeni uslovi za poslobodna projava na narodnite streme`i, po~nuva vistinskata makedonska prerodba
{to ja predvodat poznati makedonski kulturno-nacionalni dejci, prosvetiteli, lingvisti, pisateli i
sobira~i na narodni umotvorbi.
Vo sredinata na minatiot vek
5
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
SV. KLIMENT
OHRIDSKI
FRESKA (DETAQ),
SV. BOGORODICA
PERIVLEPTOS
(SV. KLIMENT)
OHRID,
1295 GODINA
arhimandritot Partenija Zografski
(Gali~nik, 1818 ‡ Carigrad, 1876),
vospitanik na Solun, Atina, Kiev,
Moskva i Sankt-Peterburg, objavuva dva u~ebnika na „makedonskoto
nare~ie“ (Kratka Sv®çenna istori®
na Vetho-i-Novozavetna-ta C√rkov√,
MANASTIROT
SV. NAUM
VO OHRID
6
1857, i Na~alnoe u~enie za dyca-ta,
1858), kako i edna prira~na Kratka
slav®nska grammatika (1859). So
prou~uvaweto na principite za izgradbata na eden literaturen jazik
i posebno na gramati~kata struktura na zapadnomakedonskiot naroden
govor (P√rva ~ast√ na Gramatikata za ~lenov∫-te, 1857), Partenija Zografski gi postavi osnovite
na sovremenata makedonska filologija.
Dimitrija Miladinov (Struga, 1810 ‡ Carigrad, 1862) e najistaknatiot buditel na slovenskata svest
vo Makedonija vo polovinata na XIX
vek za voveduvawe na rodniot jazik i
slovenskoto pismo vo makedonskite
u~ili{ta. Prv makedonski sobira~
na narodnoto tvore{tvo i glaven
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
sostavuva~ na antologiskiot zbornik so narodni pesni {to go izdade
brat mu Konstantin vo Zagreb (1861).
Konstantin Miladinov
(Struga, 1830 ‡ Carigrad, 1862) e
osnovopolo`nik na makedonskata
poezija vo XIX vek, brat na prerodbenskiot deec Dimitrija Miladinov. Po Atina studiral slovenska
filologija na Moskovskiot univerzitet. Osven po svojata lirika, poznat e, zaedno so svojot brat, i po sobiraweto, redaktiraweto i objavuvaweto na nenadminatiot antologiski zbornik na narodni pesni
(1861).
Rajko @inzifov (Veles, 1839
‡ Moskva, 1877) e avtor na najobemniot poetski opus na rodniot jazik
vo XIX vek i ploden publicist i
preveduva~.
Grigor Prli~ev (Ohrid, 1830
‡1893) sred plejadata makedonski
tvorci od taa epoha (K. Petkovi~, R.
@inzifov, J. Haxikonstantinov ‡
Xinot, A. Petkovi~, \. Dinkata i
dr.) zazema vrvno mesto i pretstavuva najgolem literaturen talent na
na{iot XIX vek. Se proslavi so svoite poemi na izvorni makedonski temi Serdarot i Skenderbeg, so Avtobiografijata, kako unikatno
prozno delo, kako i so prepevite na
epovite Ilijada i Odiseja na Homer. Pi{uvaj}i na pove}e jazici,
Prli~ev ostana slaven avtor vo tri
SV. NAUM
OHRIDSKI
(DETAQ),
LITISKA IKONA
XIV VEK
literaturi.
Andreja Damjanov (Papradi{te, okolu 1813 ‡ Veles, 1878) e eden
od najpoznatite majstori-graditeli
na Balkanot. Ima izgradeno nad 40
objekti, glavno crkvi. Negovi po-
SVADBA
(MASLO
NA PLATNO),
AKAD. NIKOLA
MARTINOSKI
7
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
PORTRET
NA ARHIMANDRIT
PARTENIJA
ZOGRAFSKI
(MASLO NA PLATNO),
BLAGOJA
NIKOLOVSKI
DOLAP
(MASLO NA PLATNO),
LAZAR LI^ENOSKI
8
zna~ajni dela se: crkvata ,,Sv. Pantelejmon“ vo Veles (1840), crkvata
vo manastirot ,,Sv. Joakim Osogovski“, kaj Kriva Palanka (1845), crkvata ,,Sv. Bogorodica“ vo {tipskoto Novo Selo (1850), crkvata ,,Sv.
Nikola“ vo Kumanovo (1851), kako i
crkvi vo Ni{, Nova Crkva, Mostar,
Saraevo i dr.
\or|ija M. Pulevski (Gali~nik, 1817 ‡ Sofija, 1895) sozdade
opus {to ozna~i me|a vo makedonskata istorija. Ja objavi prvata stihozbirka na makedonski jazik Makedonska pesnarka (I i II, 1879) i prvata separatno objavena revolucionerna poema Samovila Makedonska
(1878). Redok balkanski poliglot,
u~ebnikar i leksikograf, toj e avtor na Re~nik† ot† ~etiri jezika,
1873 i Re~nik od tri jezika, 1873,
avtor na prvata pe~atena gramatika
na makedonskiot jazik (Slognica re~ovska, 1880) i na prvata Slavjanskoma}edonska op{ta istorija na
makedonski jazik (zavr{ena vo 1892
god.).
Marko K. Cepenkov (Prilep,
1829 ‡ Sofija, 1920), pokraj poetskoto, proznoto i dramskoto delo,
so svoite etnografsko-folkloristi~ki i filolo{ki zapisi, e najbogatiot i najzna~aen sobira~ na makedonskite narodni umotvorbi od
vtorata polovina na XIX i po~etokot na HH vek (Makedonski narodni umotvorbi, I‡X, 1972).
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
Kuzman [apkarev (Ohrid, 1834
‡ Sofija, 1908) e naroden u~itel i
eden od prvite i najploden makedonski u~ebnikar vo XIX vek, sobira~ i
izdava~ na makedonskoto narodno
tvore{tvo, etnograf i prerodbenski deec.
Atanas Badev (Prilep, 1860
‡ Sofija, 1908) makedonski kompozitor i muzi~ki pedagog. Studiite
po muzika gi u~el vo Moskva i vo
Sankt-Peterburg, kade {to, me|u
drugite, mu predavaat istaknatite
ruski kompozitori M. Balakirjev i
N. Rimski-Korsakov. Badev e eden
od prvite muzi~ki obrazovani kompozitori vo Makedonija. Pokraj
niza horski obrabotki na narodni
temi i detski pesni, toj e avtor na
Liturgijata spored Jovan Zlatoust, edno od najzna~ajnite dela od
ovoj `anr vo ju`noslovenskite zemji kon krajot na XIX vek, pe~ateno vo
Lajpcig vo 1898 godina.
Vojdan ^ernodrinski (Selce,
1875 ‡ Sofija, 1951) e najplodniot
dramski pisatel na makedonski
jazik do krajot na Vtorata svetska
vojna i osnovopolo`nik na sovremeniot makedonski teatar, avtor na
najpopularnata makedonska drama
Makedonska krvava svadba (1900) i
na prvata dramska tvorba vo stihovi
Sre{ta (1903). Osnova~ e i rakovoditel na dramskiot kru`ok Makedonski zgovor (1894) i na prvata Ma-
PORTRET
NA KONSTANTIN
MILADINOV
(MASLO NA PLATNO),
RODOQUB
ANASTASOV
kedonska dramska trupa Skrb i
uteha (1901).
Vo istorijata na makedonskata nauka i umetnost posebno mesto i
JAMA (BRONZA),
AKAD. DIMO
TODOROVSKI
9
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
SEDE^KA FIGURA
(TAPISERIJA),
AKAD. DIM^E KOCO
zna~ewe imaat brojni kulturni i nau~no-literaturni institucii {to
se formiraa vo Makedonija i osobeno vo stranstvo. Tuka treba da se spomenat Mladata makedonska kni`ovna dru`ina (1890‡1892), so nejziniot pe~aten organ Loza (1892), vo
~ii pazuvi se rodija i dejstvuvaa
golem broj makedonski intelektualci; U~eni~kata dru`ina Vardar vo
PORTRET NA ANDREJA DAMJANOV
(MASLO NA PLATNO), KOLE MANEV
Belgrad (1893‡1894), vo koja doa|a
do prvata sredba na dvete najmarkantni makedonski intelektualni
figuri Krste Misirkov i Dimitrija ^upovski; Makedonskiot klub
so ~itali{te vo Belgrad {to go
izdava{e vesnikot Balkanski glasnik (1902) i gi postavi osnovite na
Novoto dvi`ewe.
Me|utoa, najzna~ajno mesto zazema Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Sankt-Peterburg (28. H 1902), pod pretsedatelstvo na Dimitrija ^upovski, {to osnova svoi filijali i sred makedonskata emigracija vo Sofija (1903) i
vo Odesa (1905), kako i svoi jadra vo
Bitola i Solun (1910‡1913). So svojata bogata nau~na i literaturna dejnost, so jasno formuliranata makedonska nacionalna programa: prvpat go voveduva makedonskiot jazik
10
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
PORTRET NA GRIGOR PRLI^EV
(MASLO NA PLATNO), KOLE MANEV
i oficijalno vo slu`bena upotreba
(~l. 12 od Ustavot od 16. XII 1903); ja
objavuva prvata kniga na sovremeniot makedonski literaturen jazik
(Za makedonckite raboti, 1903), go
izdava prvoto nau~no-literaturno
spisanie (Vardar, 1905) na toj jazik˘
i pravopis i prvata Karta na Makedonija (1913); gi objavuva istoriskite memorandumi i drugi oficijalni
akti so jasna makedonska nacionalna
ideologija i osloboditelna programa za za~uvuvawe na celosta i izvojuvawe na slobodata na Makedonija
(1913‡1915); ja izdava najzna~ajnata
periodi~na publikacija (na ruski i
makedonski jazik) Makedonskië golos† (Makedonski glas) (1913‡1914);
go izrabotuva makedonskoto nacionalno zname (1914) i ja publikuva
Programata za Balkanska demokratska federativna republika (1917).
MOTIV OD STRUGA
(MASLO NA PLATNO),
AKAD. VANGEL
KOXOMAN
11
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
ITAR PEJO
(BRONZA),
AKAD. TOME
SERAFIMOVSKI
So bogatata nau~no-literaturna i kulturno-nacionalna dejnost, ovaa institucija pretstavuva
fundament na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite i so
nea vsu{nost po~nuva nejzinata istorija.
Dvete centralni intelektualni figuri na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo
Sankt-Peterburg se:
PORTRET NA DIMITRIJA ^UPOVSKI
(MASLO NA PLATNO),
BLAGOJA NIKOLOVSKI
Dimitrija ^upovski (Papradi{te, 1878 ‡ Leningrad, 1940) e eden
od osnova~ite i pretsedatel na Drugarstvoto (1902‡1917), avtor na golem broj statii i oficijalni akti,
izdava~ na pe~ateniot organ na Makedonskata kolonija, organizator
na pove}e makedonski nacionalni
asocijacii, avtor na stihovi na ruski i na makedonski jazik, izraboti
prv makedonsko-ruski re~nik i skicira makedonska gramatika i opfatna enciklopediski koncipirana
monografija za Makedonija i Makedoncite.
Krste P. Misirkov (Postol,
1874 ‡ Sofija, 1926) e najistaknatiot makedonski slavist ‡ lingvist,
folklorist i istori~ar od evropski format i ideolog na novoto ma-
12
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
PORTRET NA KO^O RACIN (MASLO
NA PLATNO), BLAGOJA NIKOLOVSKI
mislitel, nacionalen deec i najpoznat makedonski intelektualec me|u
dvete svetski vojni. Negovata kniga
Beli mugri (Samobor, 1939) pretstavuva edno od najzna~ajnite poetski
dela vo makedonskata sovremena literatura. UNESKO vo svojata poznata edicija Éminentes personalités de
la culture slave objavi kniga za Ko~o
Racin (Ko~o Racin, UNESCO, Paris
1986).
Ko~o Racin, Venko Markovski, Kole Nedelkovski i Vol~e Naum~eski so svoite stihozbirki na
POLIPTIH
(MASLO NA
LESONIT),
AKAD. DIMITAR
KONDOVSKI
kedonsko nacionalnoosloboditelno
dvi`ewe. Avtor e na poznatata osnovopolo`ni~ka kniga od fundamentalno zna~ewe za razvojot na sovremeniot makedonski literaturen
jazik i pravopis Za makedonckite
raboti (1903) i urednik, izdava~ i
avtor na spisanieto Vardar (1905).
Po Prvata svetska vojna sledbenici na ovaa aktivnost stanaa:
Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Vardar vo Zagreb, Belgrad i Skopje
(1935‡1938), Publicisti~kiot kru`ok Nacija i kultura vo Sofija
(1937‡1938) na Kosta Veselinov i,
pred sé, Makedonskiot literaturen kru`ok (1936‡1942) na Nikola J.
Vapcarov.
Ko~o Racin (Veles, 1908 ‡ Lopu{nik, 1943) e najistaknatiot poet, prozaist, kriti~ar, istoriski
13
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
PLA@A
(MASLO
NA PLATNO),
AKAD. VASKO
TA[KOVSKI
14
makedonski jazik, i dramskite pisateli Vojdan ^ernodrinski, Nikola
Kirov‡Majski, Vasil Iqoski, Risto Krle i Anton Panov so svoite
dramski dela gi postavija temelite
na novata makedonska kni`evnost
me|u dvete svetski vojni. Vo istiot
period Nikola Martinoski, Lazar
Li~enoski, Dimitar Avramovski‡
Pandilov, Vangel Koxoman, Tomo
Vladimirski i Dimo Todorovski ja
vtemelija makedonskata sovremena
likovna umetnost, dodeka kompozitorite @ivko Firfov, Stefan
Gajdov, Trajko Prokopiev i Todor
Skalovski, pak, sovremenata makedonska muzi~ka umetnost.
Isto taka, vo periodot me|u
dvete svetski vojni pove}emina makedonski nau~ni tvorci, me|u koi:
Sotir Tomoski, Kiril @ernovski,
Petar Serafimov, vo oblasta na
tehni~kite nauki; Mihailo D. Petru{evski, Haralampie Polenakovi}, \or|i [optrajanov vo filolo{kite nauki; Dimitar Arsov i
Haralampi Man~ev vo medicinskite
nauki; Lazar Babamov vo zemjodelskite nauki; Todor Mirovski, Borislav Blagoev, Lazar Sokolov i
Boris Arsov vo ekonomskite i pravnite nauki – dadoa zna~aen pridones
vo vtemeluvaweto i razvitokot na
prirodnite i humanisti~kite nauki
vo Makedonija.
Vo konstituiraweto na MANU
isklu~itelno zna~ajna uloga ima{e
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ so svojata prva fakultetska institucija ‡ Filozofskiot fakultet (1946), kako i samostojnite nau~noistra`uva~ki instituti vo Makedonija, od ~ii{to najistaknati profesori i nau~nici bea izbrani i se
izbiraat ~lenovite na MANU.
Golemoto delo na makedonskite filolozi, folkloristi, istoriografi, nau~ni tvorci od oblasta na
prirodnite, tehni~kite i op{testvenite nauki, pisateli, slikari,
kompozitori i skulptori e vgradeno
vo temelite na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite.
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
AKADEMIJATA DENES
N
ajvisok organ na Makedonskata akademija na
naukite i umetnostite e
Sobranieto {to go so~inuvaat
site ~lenovi. Sobranieto gi donesuva najva`nite akti i re{enija za organizacijata i rabotata
na Akademijata (statutot, finansiskiot plan, osnovaweto oddelenija i nau~ni i umetni~ki edinici i dr.), izbira pretsedatel, potpretsedatel i sekretar na Akademijata i odreden broj ~lenovi na
Pretsedatelstvoto.
Sobranieto izbira ~lenovi
na Akademijata (redovni, nadvore{ni, po~esni) sekoja treta godina, so mnozinstvo glasovi od site redovni ~lenovi i so tajno glasawe.
^lenovite na Akademijata se
samostojni vo nivnata nau~noistra`uva~ka i umetni~ka dejnost,
a nivniot izbor e do`ivoten.
Organizacionata struktura
na Akademijata vklu~uva: Pretsedatelstvo, pet oddelenija, pet istra`uva~ki centri, dve stru~ni
edinici i sekretarijat.
GODI[NO
SOBRANIE NA MANU
15
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
PRETSEDATELSTVO
retsedatelstvoto go so~inuvaat: pretsedatelot,
potpretsedatelot i sekretarot na Akademijata,
sekretarite na oddelenijata i eden ili pove}e
~lenovi izbrani od Sobranieto na Akademijata.
Vo dosega{niot period od osnovaweto na Akademijata bile izbrani slednite rakovodni li~nosti:
P
BLA@E KONESKI
MIHAILO
APOSTOLSKI
JORDAN
POP-JORDANOV
KSENTE BOGOEV
GEORGI EFREMOV
Pretsedateli
Bla`e Koneski, 1967–75; Mihailo Apostolski, 1976–83;
Jordan Pop-Jordanov, 1984–91; Ksente Bogoev, 1992–99;
Georgi Efremov, 2000–juni 2001, Mateja Matevski, juli 2001–2003;
Cvetan Grozdanov, 2004
Potpretsedateli
Haralampie Polenakovi}, 1967–75; \or|i Filipovski, 1976–79;
Blagoj Popov, 1980–83; \or|i Filipovski, 1984–91;
Aleksandar Andreevski, 1992–99; Georgi Stardelov, 2000–2003;
Momir Polenakovi}, 2004
Sekretari
\or|i Filipovski, 1967–75; Blagoj Popov, 1976–79;
Evgeni Dimitrov, 1980–83; Krum Tomovski, 1984–91;
Ta{ko Georgievski, 1992–99; Bla`e Ristovski, 2000–2003;
Ta{ko Georgievski, 2004
16
CVETAN GROZDANOV
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
Pretsedatelstvoto i drugite organizacioni edinici go
imaat, vo aktuelniov period, sledniov sostav:
pretsedatel: Cvetan Grozdanov; potpretsedatel: Momir
Polenakovi}; sekretar: Ta{ko Georgievski; ~lenovi: Zuzana
Topolinska, Taki Fiti, Bojan [optrajanov, Vladimir Serafimoski, Petre M. Andreevski i Aleksandar Andreevski.
SEKRETARI
Zuzana Topoliwska
Taki Fiti
Bojan [optrajanov
Vladimir Serafimoski
Petre M. Andreevski
RAKOVODITELI
Jordan Pop-Jordanov
Isak Taxer
Georgi Stardelov
Zuzana Topoliwska
Nikola Kqusev
SEKRETARIJAT
Lidija Simovska
Nada Georgieva
Vlastimir Vidoeski
ODDELENIJA
ODDELENIE ZA LINGVISTIKA I LITERATURNA NAUKA
ODDELENIE ZA OP[TESTVENI NAUKI
ODDELENIE ZA MATEMATI^KO-TEHNI^KI NAUKI
ODDELENIE ZA BIOLO[KI I MEDICINSKI NAUKI
ODDELENIE ZA UMETNOST
ISTRA@UVA^KI CENTRI
ISTRA@UVA^KI CENTAR ZA ENERGETIKA, INFORMATIKA
I MATERIJALI
ISTRA@UVA^KI CENTAR ZA GENETSKO IN@ENERSTVO
I BIOTEHNOLOGIJA
LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
CENTAR ZA AREALNA LINGVISTIKA
CENTAR ZA STRATEGISKI ISTRA@UVAWA
ADMINISTRACIJA
SEKRETAR NA SEKRETARIJATOT
ODDEL ZA ME\UNARODNA SORABOTKA
BIBLIOTEKA
ARHIV
17
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
ODDELENIJA
C
elokupnata bazi~na dejnost na Akademijata se
odviva vo nejzinite pet
oddelenija: Oddelenie za lingvistika i literaturna nauka,
Oddelenie za op{testveni nauki, Oddelenie za matemati~kotehni~ki nauki, Oddelenie za
biolo{ki i medicinski nauki i
Oddelenie za umetnost.
Oddelenijata gi razgleduvaat sostojbite vo oblasta na soodvetnite nauki, odnosno umetnosti, davaat mislewa i predlozi za nivno unapreduvawe i za
primena na sovremenite nau~ni
znaewa i na rezultatite od nau~nite istra`uvawa. Oddelenijata
raspravaat po predlozite za objavuvawe nau~ni trudovi i umetni~ki tvorbi na svoite ~lenovi,
kako i za trudovite od oblasta na
soodvetnite nauki i umetnosti
{to i` se podneseni na Akademijata za objavuvawe; re{avaat za
18
publikuvawe na trudovi vo spisanieto na oddelenieto i utvrduvaat predlozi za objavuvaweto
trudovi vo drugi publikacii na
Akademijata. Oddelenijata iniciraat i davaat mislewa za nau~noistra`uva~kite i umetni~kite proekti {to se izveduvaat
vo Akademijata; predlagaat organizirawe na nau~ni i sve~eni
sobiri i umetni~ki priredbi; gi
utvrduvaat programite za svojata rabota; predlagaat kandidati
za redovni ~lenovi na Akademijata, za ~lenovi nadvor od rabotniot sostav i po~esni ~lenovi i
davaat mislewa po predlozite za
izbor na redovni ~lenovi {to se
podneseni od visokoobrazovni
ili nau~ni ustanovi, od nau~ni
ili umetni~ki organizacii.
Nau~nata aktivnost na
~lenovite na Akademijata se
ostvaruva preku oddelenijata i
istra`uva~kite centri.
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
Oddelenie za lingvistika i literaturna nauka
o Oddelenieto za lingvistika i literaturna nauka se zastapeni slednive nau~ni oblasti: lingvistikata, filologijata,
literaturnata nauka, folklorot i drugi srodni nauki.
^lenovi na Oddelenieto se: Milan \ur~inov (slavistika i
komparativna kni`evnost), Petar Hr. Ilievski (klasi~na filologija), Bla`e Ristovski (istoriski i filolo{ki nauki), Zuzana
Topoliwska (lingvistika i slavistika) i Kata ]ulavkova (teorija
na kni`evnosta i kni`evna hermeneftika).
V
Oddelenie za op{testveni nauki
o Oddelenieto za op{testveni nauki se zastapeni slednive
nau~ni oblasti: istorijata, istorijata na umetnosta, arheologijata, ekonomijata, finansiite, demografijata, statistikata, pravoto, politi~kite nauki, filozofijata, pedagogijata i
drugi humanisti~ki nauki.
^lenovi na Oddelenieto se: Blaga Aleksova (starohristijanska i slovenska arheologija), Ksente Bogoev (finansiska teorija i
politika), Cvetan Grozdanov (srednovekovna i vizantiska umetnost), Evgeni Dimitrov (ustavno pravo), Ivan Katarxiev (istoriski nauki), Nikola Kqusev (teorija i politika na stopanskiot
razvoj), Nikola Uzunov (sovremeni ekonomski sistemi) i Taki Fiti
(ekonomski nauki – makroekonomija).
V
Oddelenie za matemati~ko-tehni~ki nauki
V
o Oddelenieto za matemati~ko-tehni~ki nauki se zastapeni
slednive nau~ni oblasti: matematikata, fizikata, hemijata,
arhitekturata, grade`ni{tvoto, energetikata, tehnologijata, elektronikata, avtomatizacijata, kompjuterstvoto, informaciskata tehnika i tehnologija, komunikaciskata tehnika i drugi
matemati~ki i tehni~ki nauki.
^lenovi na Oddelenieto se: Tome Bo{evski (elektrotehnika), Ratko Janev (nukluerna fizika), Jordan Pop-Jordanov (elektrotehnika), Gligor Kanev~e (ma{instvo), Blagoj Popov (matematika), Mil~o Ristov (fizika), Krum Tomovski (arhitektura), \or|i
^upona (matematika) i Bojan [optrajanov (hemija).
19
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
Oddelenie za biolo{ki i medicinski nauki
o Oddelenieto za biolo{ki i medicinski nauki se zastapeni
slednive nau~ni oblasti: biologijata, biotehnologijata,
zemjodelstvoto, botanikata, pedologijata, medicinata, veterinata i drugi biolo{ki nauki.
^lenovi na Oddelenieto se: Aleksandar Andreevski (otorinolaringologija), Ilija Vaskov (maksilofacijalna hirurgija),
(transfuziologija), Georgi Efremov (biohemija i molekularna biologija), Risto Lozanovski (agroekologija), Momir Polenakovi}
(interna medicina), Vladimir Serafimovski (gastroenterohepatologija), Isak Taxer (patofiziologija) i \or|i Filipovski
(zemjodelski nauki).
V
Oddelenie za umetnost
o Oddelenieto za umetnost se zastapeni slednive umetnosti:
literaturata, muzikata, slikarstvoto, skulptorstvoto i
umetni~kata kritika.
^lenovi na Oddelenieto se: Petre M. Andreevski (literatura), Ta{ko Georgievski (literatura), Mateja Matevski (literatura), Boro Mitri}eski (skulptorstvo), Bo`in Pavlovski (literatura), Tome Serafimovski (skulptorstvo), Todor Skalovski (muzika), Georgi Stardelov (estetika i umetni~ka kritika), Luan
Starova (istorija na francuskata kni`evnost), Gane Todorovski
(istorija na makedonskata literatura vo XIX vek), Vasko Ta{kovski (slikarstvo) i Vlada Uro{evi} (op{ta i komparativna
kni`evnost).
V
Po~esen ~len
Kole ^a{ule (pisatel).
20
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
NADVORE[NI ^LENOVI
NA AKADEMIJATA
V
o Makedonskata akademija
~lenuvaat i nau~nici i
umetnici od mnogu zemji vo
svetot ~ii{to visoki tvore~ki
rezultati ostavile dlaboka traga
vo razvojot na naukata i umetnosta
voop{to i posebno vo razvojot na
makedonskata nauka i umetnost.
Nadvore{ni ~lenovi na
MANU se:
Oddelenie za lingvistika i literaturna nauka
Dalibor Brozovi}, Zadar, Hrvatska (filologija); @ak Go{ron, Pariz, Francija (poezija i
eseistika); Ivan Dorovski, Brno,
^e{ka (literaturna istorija);
Radomir Ivanovi}, Belgrad, Srbija i Crna Gora (literaturna
nauka); Goran Kalo|era, Rieka,
Hrvatska (makedonstika i kroatistika); Zoran Konstantinovi},
Insbruk, Avstrija (komparativ-
na literatura); Horas G. Lant,
Kembrix, SAD (slavistika);
Nulo Minisi, Neapol, Italija
(filologija); Le{ek Mo{iwski,
Gdawsk, Polska (slavistika);
Vlo|imje` Pjanka, Viena, Avstrija (slovenska filologija);
Rina Pavlovna Usikova, Moskva,
Rusija (slovenska filologija);
Viktor Fridman, ^ikago, SAD
(slavistika, balkanistika).
Oddelenie za op{testveni nauki
Xejms R. Vajsman, Boston, Masa~usets, SAD (istorija na umetnosta i klasi~ni jazici); Milo{ Macura, Belgrad, Srbija i
Crna Gora (demografija);
Vlado Strugar, Belgrad, Srbija i Crna Gora (istorija).
21
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
Oddelenie za matemati~ko-tehni~ki nauki
,
Kiro Z mbov, Belgrad, Srbija i
Crna Gora (hemija); Qup~o Kocarev, San Diego, Kalifornija,
SAD, (nuklearni nauki), Vladimir Majer, Zagreb, Hrvatska (pe-
trologija); Mom~ilo Risti}, Belgrad, Srbija i Crna Gora (tehnologija); Boris P. Stoj~ev, Toronto, Kanada (fizika); Kenzo Tange,
Tokio, Japonija (arhitektura).
Oddelenie za biolo{ki i medicinski nauki
Konstantin Apostolov, Kent,
Anglija (virusologija); Ferid
Murad, ^ikago, SAD (farmakologija); Robert Solter, To-
ronto, Kanada (ortopedija); Antonie [koklev, Belgrad, Srbija
i Crna Gora (maksilofacijalna
hirurgija).
Oddelenie za umetnost
Dumitru M. Jon, Bukure{t, Romanija (literatura); Mitko
Maxunkov, Belgrad, Srbija i
Crna Gora (literatura); Ivan
Minati, Qubqana, Slovenija
(literatura); Husto Horhe
Padron, Madrid, [panija (poe-
22
zija); Mladen Srbinovi}, Belgrad, Srbija i Crna Gora (slikarstvo); Goran Stefanovski,
London, Velika Britanija (literatura), Kiro Urdin, Knok,
Belgija (slikarstvo).
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
ISTRA@UVA^KI CENTRI
stra`uva~kiot centar za energetika,
informatika i materijali (ICEIM) e osnovan na
28 februari 1986 godina.
Kako del od Makedonskata akademija, ulogata na
ICEIM e da gi inicira i
koordinira nacionalnite istra`uva~ki programi i da
vr{i istra`uvawa na visoko
nivo vo odredeni poliwa.
Sega{nite istra`uvawa vo ICEIM opfa}aat 10
dolunavedeni nau~noistra`uva~ki proekti (prvite
{est finansirani od stranski fondovi):
1. Energy Efficiency Strategy for Macedonia (Strategija za energetska efikasnost na Makedonija),
2. Evaluation of Technology
Needs for GHG Abatement in the
Energy Sector (Evaulacija na
tehnolo{ki potrebi za namaluvawe na stakleni~kite
gasovi vo energetskiot sektor),
3. Capacity Building for
Improving the Quality of Greenhouse Gas Inventories (Gradewe
kapaciteti za podobruvawe
na kvalitetot na inventarite na stakleni~ki
gasovi),
I
4. Chaos Synchronization
and Analyses of Experimental
and Clinical Data (Haos sinhronizacija i analiza na
eksperimentalni i klini~ki podatoci),
5. Renewables for Isolated
Systems – Energy Supply and
Waste Water Treatment (RISE)
(Obnovlivi izvori na energija za izolirani sistemi –
snabduvawe so energija i
tretirawe na otpadni
vodi),
6. Advanced Science and
Technology Network for South
East Europe (ASTENSEE) (Unapredena nau~no-tehnolo{ka
mre`a za Jugoisto~na Evropa),
7. Negentropija i indikatori za odr`livosta,
8. Ekonomsko-ekolo{ki
aspekti na delumnata supstitucija na lignitot so
te~no gorivo vo postojnite termocentrali,
9. Razvoj i metodi za
analiza na GHG emisii,
10. Kvantna teorija
na atomsko-molekularnite
sudirni procesi.
Istra`uva~ki
centar za
energetika i
informatika
i materijali
ICEIM e fokusna
to~ka za Makedonija na
IAEA Elektroenergetska
23
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
Istra`uva~ki
centar
za genetsko
in`enerstvo i
biotehnologija
24
datoteka i metodologii i na
UNESKO Svetski solaren
proces. Isto taka ICEIM e
~len na Me|unarodnata mre`a na centri za odr`liv
razvoj i sedi{te na Makedonskiot nacionalen komitet na Svetskiot sovet za
energija.
Vo ICEIM rabotat:
{est akademici, eden nau~en
sovetnik, eden nau~en sorabotnik, dvajca asistenti i
eden mlad istra`uva~.
ICEIM sorabotuva so
brojni doma{ni i stranski
nau~ni institucii.
stra`uva~kiot centar za genetsko in`enerstvo i biotehnologija (ICGIB) e osnovan
na 28 fevruari 1986 godina.
Vo sostav na ICGIB raboti
Nacionalnata referentna
laboratorija za monogenski
bolesti, formirana vo 1970
godina.
Istra`uva~kiot centar
za genetsko in`enerstvo i
biotehnologija i laboratorijata na Centarot se opremeni so sovremena i sofisticirana oprema.
Vo ICGIB rabotat:
eden redoven profesor, trojca nau~ni sorabotnici, ~etvorica pomladi asistenti i
dvajca stru~ni sorabotnici.
Pokraj niv vo Centarot rabotat i 3‡4 postdiplomci, na
izrabotka na magisterski /
doktorski trudovi.
Vo ICGIB se raboti na
pove}e nau~noistra`uva~ki
proekti od oblasta na molekularnite osnovi na naj~estite nasledni bolesti (talasemii, cisti~na fibroza, hemofilija, muskulna distrofija, spinalna muskulna atrofija, fragilen h-sindrom,
mikrodelecii na u-hromozom,
hemohromatoza), maligni (kancer na debeloto crevo, kancer na belite drobovi, cervikalen karcinom) i infektivni (hepatitis S virus,
human papiloma virus, Chlamidia trachomatis, itn.) i hromozomski anomalii.
ICGIB e referentna
institucija vo R. Makedonija
za primena na tehnikite na
rekombinantnata DNK tehnologija vo dijagnozata i prevencijata na vrodenite bolesti, malignite bolesti i vo
sudskata medicina. ICGIB e
edinstvenata institucija koja
vr{i prenatalna dijagnoza
na monogenskite bolesti.
I
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
Vo izminative 15 godini
Centarot educira mladi
nau~ni kadri za sopstvenite
potrebi i za potrebite na
drugi nau~ni institucii.
ICGIB e edukativna baza na
Univerzitetot „Sv. Kiril i
Metodij“ vo Skopje za postdiplomski studii za molekularna biologija i genetsko
in`enerstvo.
ICGIB sorabotuva so
mnogu nau~ni institucii vo
zemjata i vo stranstvo.
eksikografskiot centar, kako nau~na edinica vo Akademijata,
e osnovan na 28 septemvri
2000 godina. Vo minatata i
vo slednite godini Centarot
raboti vrz podgotvuvawe na
Makedonskata enciklopedija, koja vrz temelna nau~na
verifikacija na faktite, }e
ja otkrie i }e ja pretstavi
istoriskata i sovremenata
celina na makedonskata civilizacija; vrz dolgoro~niot
proekt Makedonska nau~na i
stru~na terminologija, vrz
makroproektot Istorija na
kulturata na po~vata na
Makedonija i vrz otkrivawe,
istra`uvawe i sistematizirawe na kni`evnoto nasledstvo na Slavko Janevski.
Vo Leksikografskiot
centar, pokraj pogolemiot
broj nadvore{ni sorabotnici, postojano se anga`irani:
eden vi{ stru~en sorabotnik, dvajca asistenti i eden
tehni~ki sekretar.
Realizacijata na Makedonskata enciklopedija i
e doverena na posebna Redakcija na Makedonskata enciklopedija.
Leksikografskiot centar izdava svoj Bilten, posveten na podgotovkite na
Makedonskata enciklopedija.
Centarot raboti vrz
podgotovkata na Makedonskata nau~na i stru~na terminologija. Dosega se objaveni 109 broja, kako i bele{ki kon pe~ateniot terminolo{ki materijal. Za
realizacijata na proektot se
gri`at: Odborot za izrabotka na makedonskata terminologija, Lingvisti~kata
komisija pri Odborot i 30
terminolo{ki komisii za
oddelni oblasti.
Vo ramkite na Centarot se raboti i vrz makroproektot „Istorija na kulturata na Makedonija“ od koj
dosega se objaveni 12 tomovi.
L
Leksikografski
centar
25
´
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
Centar
za arealna
lingvistika
26
entarot za arealna
lingvistika e nau~na
edinica pri Akademijata, koja e osnovana na 28
septemvri 2000 godina.
Vo ramkite na Centarot se istra`uva ulogata na
faktorot prostor vo razvitokot i vo funkcioniraweto na jazikot.
Multikulturnata i multilingvalna balkanska sredina pretstavuva idealna baza za istra`uvawa od oblasta na arealnata lingvistika,
t.e. za razvivawe na teorijata na me|ujazi~nite kontakti i za izu~uvawe na mehanizmite na jazi~nata interferencija. Istovremeno, vakvite istra`uvawa vodat kon
popreciznoto opredeluvawe
na mestoto na makedonskiot
jazik i negovite dijalekti vo
slovenskiot i vo balkanskiot jazi~en svet.
Vo rabotata na Centarot rabotat trojca sorabotnici, no i {irok krug
nadvore{ni sorabotnici od
zemjata i od stranstvo.
Vo Centarot se raboti
vrz slednite proekti:
1. Me|unarodni lingvisti~ki atlasi, t.e. 1.1.
Op{toslovenski lingvis-
C
ti~ki atlas (OLA), i 1.2.
Atlas linguarum Europae (ALE) dvata proekta imaat me|unaroden, multilateralen karakter i se koordinirani od
Me|unarodniot komitet na
slavistite; vo ramkite na
ovie proekti se vr{i terenska ekscerpcija i istoriska
i tipolo{ka interpretacija
na makedonskiot dijalekten
materijal, kako i meritorna
i kompjuterska obrabotka na
lingvisti~ki karti soodvetno od slovenskata i po{iroko od evropskata teritorija.
Centarot e referenten centar za kompjuterska obrabotka na materijalite na OLA;
2. Dijalektite na makedonskiot jazik - vo ramkite na ovoj proekt kriti~ki se obrabotuvaat i se podgotvuvaat za pe~at materijalite od ostavninata na makedonskiot lingvist Bo`idar Vidoeski;
3. Funkcionalnata i
geografskata karakteristika na morfosintaksi~kite balkanizmi, 3.1. Funkcijata i distribucijata na
pokazatelite na prostornata i vremenskata referencija vo makedonskiot jazik (vo balkanski kontekst).
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
Vo Centarot se podgotvuvaat: Bibliografija na
makedonskiot jazik, kako i
Makedonska lingvisti~ka
bibliografija: (a) kako del
od centralnata bibliografija na slavisti~kata lingvistika (objavuvana vo Polska), i (b) kako del od centralnata lingvisti~ka bib-
liografija (objavuvana vo
Holandija).
Zaradi usovr{uvawe
na kadrite, Centarot organizira redovni diskusioni
sredbi posveteni na gramati~kata konfrontacija na
slovenskite i balkanskite
jazici.
entarot za strategiski istra`uvawa e
nau~na edinica na
Akademijata, koja e osnovana
na 28 septemvri 2000 godina.
Zada~ite na Centarot
se: pottiknuvawe, organizirawe i realizirawe na istra`uvawa, predavawa i javni diskusii za strate{ki
pra{awa {to se od nacionalno i me|unarodno zna~ewe
za Republika Makedonija.
Centarot kontinuirano gi
istra`uva problemite, pojavite i odnosite od istoriska,
geopoliti~ka, ekonomska, socijalna, kulturna i bezbednosna priroda i toa od aspekt na nivnoto dolgoro~no
i srednoro~no zna~ewe za
razvojot na Republika Makedonija kako samostojna i suverena dr`ava.
Vo Centarot rabotat
eden redoven profesor, eden
nau~en sorabotnik, eden magistrant i eden tehni~ki
sekretar. Centarot ima 10
renomirani nadvore{ni sorabotnici od razni nau~ni
oblasti koi se postojano
anga`irani vo nau~noistra`uva~kata i konsultantskata dejnost.
Vo tek e rabotata vrz
{est
nau~noistra`uva~ki
proekti:
1. Fundamentalni dolgoro~ni interesi na Republika Makedonija i izvorite
i oblicite na nivnoto zagrozuvawe;
2. Naselenieto na Republika Makedonija;
3. Balkanski studii:
istoriskite, politi~kite,
ekonomskite, kulturnite i
C
Centar za
strategiski
istra`uvawa
27
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
demografskite aspekti na
odnosite na Makedonija so
sosednite zemji (Albanija,
Bugarija, Grcija i Srbija);
4. Analiza na razvojnite indikatori na stopanstvoto na Republika
Makedonija po Vtorata
svetska vojna;
5. De{ifrirawe na
simbolite na kamenot od
Rozeta (informati~ki istra`uvawa) i
6. Vrskite me|u Makedoncite i Albancite
(1878–1913).
Centarot e vo kontakt
so doma{ni i stranski institucii okolu podgotvuva-
28
weto na nova istra`uva~ka
programa i nejzinoto finansirawe. Toj organizira
nau~ni sobiri – trkalezni
masi za aktuelni pra{awa so
u~estvo na poznati doma{ni i
stranski nau~ni rabotnici.
Centarot vr{i razmena na nau~ni kadri, trudovi
i dokumentacija so pove}e
zemji vo svetot, a pred sé so
sosednite dr`avi.
Za realizacija na svoite zada~i Centarot e otvoren za aktivna sorabotka so
institucii i organizacii
vo zemjata i vo stranstvo so
sli~en karakter na aktivnosti.
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
NAU^NOISTRA@UVA^KI PROEKTI
pigrafski izvori za
istorijata na Anti~ka Makedonija; Makedonsko-polska gramati~ka
konfrontacija; Rusija i Makedonija: zaemni vrski vo
politi~kiot `ivot i istorijata na kulturata; Sobrani dela na Krste Petkov
Misirkov; Ruska kni`evna
E
avangarda; Mikenskite li~ni
imiwa; Li~nosta i deloto
na Aco Karamanov i Kni`evno-teoriski poimi
Proektite {to ~lenovite
na Oddelenieto gi ostvaruvaat preku Centarot za arealna lingvistika se navedeni vo prikazot za aktivnostite na Centarot.
Oddelenie za
lingvistika
i literaturna
nauka
konomskata nauka i
makroekonomskata
politika; Promenite
vo polo`bata i funkciite
na centralnite banki na
zemjite ~lenki na Evropskata monetarna unija; Relevantnosta na novite makroekonomski teorii za ekonomijata na Republika Makedonija;
Makedonskata emigracija vo
Bugarija i makedonskiot na-
E
cionalen identitet; @ivopisot vo zapadna Makedonija
vo XIII–XIV vek i Razvojniot
pat na starohristijanskata arhitektura vo Makedonija, IV–VI vek.
Proektite {to ~lenovite na Oddelenieto gi ostvaruvaat preku Centarot za
strategiski istra`uvawa se
navedeni vo prikazot za
aktivnostite na Centarot.
Oddelenie za
op{testveni
nauki
rotomajstorot \or|i Novakov Xongar –
`ivot i delo; Izu~uvawe na procesite na prenos
na toplina i masa so primena
na inverzniot pristap; Mnoguslojni solarni }elii; Eksperimentalni i teoriski
ispituvawa na prosti i dvojni
soli i kompleksi; Vodorodno
svrzani sistemi vo cvrsta
sostojba i vo rastvor – ekspe-
rimentalni i teoriski ispituvawa i Vlijanie na termoenergetskite objekti vrz kvalitetot na vozduhot.
Proektite {to ~lenovite
na Oddelenieto gi ostvaruvaat preku Istra`uva~kiot
centar za energetika, informatika i materijali se navedeni vo prikazot za aktivnostite na Centarot.
Oddelenie za
matemati~ko
-tehni~ki
nauki
P
29
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
Oddelenie za
biolo{ki i
medicinski
nauki
zu~uvawe na jodopenijata vo Republika Makedonija; Hereditarna
gluvost – sovremena dijagnostika i tretman; Tubulointersticijalni promeni pri
nefropatiite – nefritite
(klini~ko-morfolo{ki isleduvawa); Asocijacija na HLA
DR B1 alelite so hroni~na
hepatitis S infekcija so bubre`na insuficiencija; Sovremena dijagnostika i tretman na traumite vo maksilofacijalnata regija vo Republika Makedonija; Ulogata na
medikamentoznata terapija
vo prevencijata na krvareweto kaj pacienti so crno-
I
drobna ciroza; Florata na
Republika Makedonija; Vegetacija na brdskite pasi{ta
vrz varovni~ka podloga; Prou~uvawe na klasifikacijata
na po~vite na Republika
Makedonija i Degradacija na
po~vata kako komponenta na
`ivotnata sredina.
Proektite {to ~lenovite na Oddelenieto za
biolo{ki i medicinski nauki gi ostvaruvaat preku
Istra`uva~kiot centar za
genetsko in`enerstvo i biotehnologija se navedeni vo
prikazot na aktivnostite na
Centarot.
Oddelenie za
umetnost
ugarskata poezija vo
XIX i XX vek; Poezijata
na Konstantin Miladinov vo kontekst na nekoi
projavi na evropskiot romantizam; Axigogovata gradina;
Be`anci; Mirisite na
Doilkata; Balkanska saga;
Azno na skaznite; Balkansko soyvezdie (skulpturi i
crte`i); Slobodni formi
(II) i Zoomorfni pejza`i.
30
B
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
NAU^NI SOBIRI
I UMETNI^KI PREZENTACII
oslednive tri i pol decenii
vo Makedonskata akademija
se odr`ani sto i pedesetina
nau~ni i sve~eni sobiri kako i golem
broj izlo`bi, koncerti i promocii.
Me|u sobirite gi izdvojuvame:
Kirilo-metodievskiot (staroslovenskiot) period i kirilometodievskata tradicija vo Makedonija; Kliment Ohridski i ulogata
na Ohridskata kni`evna {kola vo
razvitokot na slovenskata prosveta; Pedeset godini na makedonskata
nauka za jazikot; Makedonskite dijalekti vo Egejska Makedonija; Stranskite vlijanija vo makedonskata literatura i kultura vo 50-tite i 60tite godini; Makedonskata literatura i kultura vo kontekstot na
mediteranskata kulturna sfera;
VIII me|unaroden mikenolo{ki kongres. Deloto na Bla`e Koneski ostvaruvawa i perspektivi.
Bogomilstvoto na Balkanot
vo svetlinata na najnovite istra`uvawa; ASNOM vo sozdavaweto na
dr`avnosta na makedonskiot narod;
100 godini od osnovaweto na VMRO
i 90 godini od Ilindenskoto vostanie; Makedonija vo Balkanskite i
Prvata svetska vojna; Naukata i
kulturata za zaedni~ka idnina na
Jugoisto~na Evropa; Etnokulturnite i politi~kite aspekti na
P
formiraweto na makedonskata nacija vo balkanskiot kultorno-istoriski kontekst; Balkanot vo noviot milenium; 100 godini Ilinden;
Deloto na Krste Misirkov.
Dolgoro~niot ekonomski razvoj na SR Makedonija do 2000 godina;
Neramnomerniot regionalen razvoj
vo ekonomskata teorija i praktika;
Problemi na demografskiot razvitok na SR Makedonija; Ekologijata
i ekonomijata vo uslovite na Makedonija; Osnovnite problemi vo ekonomskata tranzicija; Aktuelnite
problemi na ekonomskata tranzicija vo Makedonija i Bugarija; Revitalizacija i novi tehnologii vo stopanstvoto na SR Makedonija; Za{tita na ~ovekovata okolina; Nacionalna strategija na ekonomskiot razvoj na R. Makedonija; Makroekonomskata politika vo oblasta
na finansiite (po povod 80 godini
od `ivotot i 50 godini nastavna i
nau~na dejnost na akad. Ksente
Bogoev); Monetite i monetokovnicite vo Makedonija.
Dolgoro~en razvoj na energetikata vo SR Makedonija; Obnovlivi
izvori na elektri~nata energija vo
Makedonija; Geotermalna energija:
sostojbi i perspektivi vo Republika Makedonija; Aktuelnite pra{awa vo elektroenergetikata vo Ma-
31
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
OD EDEN
NAU^EN SOBIR
kedonija; Fizika na kondenzirana
materija; Polijadi~ni algebarski
strukturi; Primaren crnodroben
kancer; Sovremenite aspekti na virusnite hepatiti.
Makedonskiot folklor vo muzi~koto i vo dramskoto tvore{tvo do 1945 godina; Etni~kite
tradicii i sovremenosta; Civilizacii na po~vata na Makedonija; Jazicite na po~vata na Makedonija; Religiite i religiskite aspekti na
materijalnata i duhovnata kultura
na po~vata na Makedonija; Narodnoto tvore{tvo na po~vata na Makedonija; Istorija na ideite na po~vata na Makedonija i drugi.
Makedonskata akademija na naukite i umetnostite ostvaruva redovna i
sistematska aktivnost i vo organiziraweto na likovni izlo`bi vo svojot Likoven salon. Dosega se organi-
32
zirani nad 80 izlo`bi na umetnici,
~lenovi na Makedonskata akademija
ili na stranski akademii. Vo Akademijata e pretstaveno likovnoto
tvore{tvo na osnovopolo`nicite na
sovremenata makedonska likovna umetnost: Nikola Martinoski, Lazar Li~enoski, Vangel Koxoman, Dimitar
Avramovski-Pandilov, Borko Lazeski, Jordan Grabuloski, Dim~e Koco,
Dimo Todorovski, kako i na sovremenite makedonski likovni tvorci: Tome Serafimovski, Dimitar Kondovski, Vasko Ta{kovski, Slavko Janevski, Boro Mitri}eski, Kole Manev,
Dimitar Malidanov, Dan~o Kal,~ev,
Traj~e Jan~evski, Grigor ^emerski,
Vladimir Georgievski, Kiro Urdin i
dr. Vo Akademijata bea pretstaveni i
izlo`bi na pove}e stranski likovni
avtori, ~lenovi na balkanski i
evropski akademii.
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
IZDAVA^KA DEJNOST
zdava~kata dejnost e od
osobena va`nost za Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Od nejzinoto
osnovawe do denes se objaveni pove}e od 400 naslovi, od koi najgolemiot broj se monografii, rezultati od proekti i zbornici od
nau~ni sobiri, fototipski i jubilejni izdanija, potoa zaedni~ki izdanija so drugi akademii, izdanija
od sve~eni sobiri i periodi~ni
izdanija na oddelenijata (sekoe oddelenie izdava dva broja godi{no od nau~noto spisanie ,,Prilozi“).
Selektivna bibliografija
na izdanijata na MANU:
1100-godi{ninata od smrtta na Kiril Solunski (1970); Psalterium Sinaiticum (An 11 th Century
Glagolitic Manuscript from St. Catherine's Monastery, Mt. Sinai) (1971); Dobromirovo evangelie (Kirilski
spomenik od XII vek) (1973); Strumi~ki (Makedonski) apostol (Kirilski spomenik od XIII vek)
(1990); Studia linguistica Polono-Jugoslavica (1982); Tractata Mycenaea
(1987); Kirilo-metodievskiot
(staroslovenskiot) period i kirilo-metodievskata tradicija vo
Makedonija (1988); Kliment Ohridski i ulogata na Ohridskata
I
kni`evna {kola vo razvitokot
na slovenskata prosveta (1989);
Makedonskata literatura i
umetnost vo kontekstot na poetikata na socijalniot realizam
(1995); Stranskite vlijanija vo
makedonskata literatura i kultura vo 50-te i 60-te godini
(1996); Bla`e Koneski: Jazikot
vo makedonskata narodna poezija
(1971); Olivera Ja{ar-Nasteva:
Turski elementi vo jazikot i
stilot na makedonskata narodna
poezija (1987); Ivan Dorovski:
Studii za balkanskiot literaturen proces vo XIX i XX vek
(1992); Franti{ek Václav Mare{:
Makedonská gramatika (1994); Zuzana
Topoliwska: Makedonskite dija-
DOBROMIROVO
EVANGELIE
(FRAGMENT)
33
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
lekti vo Egejska Makedonija, kn.
prva, Sintaksa, I‡II del (1995,
1997); Bo`idar Vidoeski: Dijalektite na makedonskiot jazik,
1‡3 (1998, 1999); Bla`e Ristovski:
Istorija na makedonskata nacija
(1999); Slavko Janevski: I petto
godi{no vreme (2001); Milan \ur~inov: Oblik i smisla (2000); Ante
Popovski: Sveta pesna (2001);
Bla`e Ristovski: Soznajbi za
jazikot, literaturata i istorijata (2001); Deloto na Bla`e
Koneski (2002); Dve amerikanski
gramatiki na sovremeniot makedonski standarden jazik od H. G.
Lant i V. A. Fridman (2003);
\or|ija M. Pulevski: Slavjanskoma}edonska op{ta istorija
(2003); Krste P. Misirkov: Za
makedonckite raboti (2003).
Civilizacii na po~vata na
Makedonija (1995); Religiite i
religiskite aspekti na materijalnata i duhovnata kultura na
po~vata na Makedonija (1996);
Narodnoto tvore{tvo na po~vata na Makedonija (1997); Muzikata na po~vata na Makedonija
(1999); Arhitekturata na po~vata na Makedonija (2000).
Goce Del~ev i makedonskoto nacionalno revolucionerno
dvi`ewe (1973); Makedonija vo Is-
34
to~nata kriza (1875‡1881) (1978);
Kresnenskoto vostanie vo Makedonija 1878‡1879 (1982); Bogomilstvoto na Balkanot vo svetlinata na najnovite istra`uvawa
(1982); Historia e popullit maqedonas
(1983); Istorija na makedonskiot
narod (1986); Makedonija vo vojnite 1912–1918 (1991); Makedonija
i odnosite so Grcija (1993); Sto
godini od osnovaweto na VMRO i
90 godini od Ilindenskoto vostanie (1994); ASNOM – pedeset
godini makedonska dr`ava (1944–
1994) (1995); Arheolo{ka karta
na Republika Makedonija, tom I i II
(1994, 1997); @amila Kolonomos,
Vera Veskovi}-Vangeli: Evreite
vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna (1941–1945), tom I i II
(1986); Makedonija. Pra{awa od
istorijata i kulturata (1999);
International Conference. The Balkans
in the New Millennium. Science and culture in a joint action for peace and
development (2001).
Neramnomeren regionalen
razvoj vo ekonomskata teorija i
praksa (1980); Problemi na demografskiot razvoj vo SR Makedonija (1985); Dolgoro~en ekonomski
razvoj na SR Makedonija do 2000
godina (1986); Ekonomijata i ekologijata vo uslovite na Republi-
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
ka Makedonija (1994); Ekonomska
tranzicija (1994); Nacionalnata
strategija za ekonomskiot razvoj
na Republika Makedonija (1997);
Strategijata za izvoz na Republika Makedonija (1999); Nikola
Uzunov: Stopanstvoto na Makedonija (1945-1990) (2001); Makroekonomskata politika vo oblasta na finansiite (2001); Pridonesot na akademikot Kiril
Miqovski za makroekonomkata
politika vo Makedoniija (2003).
Etnologija na Makedoncite
(1996); Za problematikata na regulacija na Ohridskoto Ezero
(1974); Male{ i Pijanec: Prirodni i sociogeografski karakteristiki (1980); Kiril Micevski:
Flora na Republika Makedonija,
tom 1, sv. 1–5 (1985, 1994, 1995, 1998,
2001); Kiril Micevski: Visokoplaninska vegetacija na planinata Bistra (1994); \or|i Filipovski: Po~vite na Republika
Makedonija, tom I–VI (1995, 1996,
1997, 1998, 2002, 2004); \or|i Filipovski: Karakteristiki na klimatsko-vegetacisko-po~venite
zoni vo Republika Makedonija
(1996); Starohristijanskata arheologija vo Makedonija.
Primaren crnodroben kancer (1989); Sovremeni aspekti na
virusnite hepatiti (1991); Sovremeni aspekti na virusnite hepatiti so poseben osvrt na hepatitot C (1994); 10 godini od rabotata na ICGIB (1996); Georgi
Efremov: Molekularno-biolo{ki
osnovi na tumornite zaboluvawa
(1998); Strategija za razvoj na zemjodelstvoto vo Republika Makedonija do 2005 godina (2001).
SV. KLIMENT OHRIDSKI (DRVO),
AKAD. BORO MITRI]ESKI
35
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
ME\UNARODNA SORABOTKA
MOZAIK
OD HERAKLEJA
LINKESTIDSKA,
BITOLA
36
akedonskata akademija na
naukite i umetnostite ima
vospostaveno sorabotka so
pogolem broj akademii vo svetot:
Slovene~kata akademija na naukite
i umetnostite, Polskata akademija
na naukite, Akademijata na naukite
na ^e{kata Republika, Kralskoto
nau~no dru{tvo od London, Hrvatskata akademija na naukite i umetnostite, Slova~kata akademija na
naukite, Ruskata akademija na naukite, Akademijata za op{testveni
nauki na Avstralija, Avstriskata
akademija na naukite, Srpskata
akademija na naukite i umetnostite,
Crnogorskata akademija na naukite
i umetnostite, Britanskata akademija, Akademijata na naukite na
Belorusija, Nacionalnata akademi-
M
ja na naukite na Ukraina, Ungarskata akademija na naukite, Estonskata akademija na naukite, Romanskata akademija, Kineskata akademija za op{testveni nauki, Bugarskata
akademija na naukite, Albanskata
akademija na naukite i Flamanskata
akademija na naukite i umetnostite.
Sklu~enite dogovori za me|uakademiska nau~na sorabotka sodr`at sorabotka na zaedni~ki istra`uva~ki proekti, u~estvo na nau~ni
sobiri i umetni~ki priredbi, studiski prestoi, razmena na nau~ni
iskustva, publikacii i drugi informacii.
Makedonskata akademija na
naukite i umetnostite e redoven
~len na Asocijacijata na evropskite akademii (ALLEA), na Me|unarodnata unija na akademiite od
Brisel (UAI), na Mediteranskata
akademija i na Me|uakademiskiot
panel za pra{awa od me|unaroden
interes (IAP), na me|unarodniot sovet za nauka (ICSU), a sorabotuva so
Evropskata akademija na naukite i
umetnostite od Salcburg.
Osven so akademiite so koi e
vospostavena dogovorna nau~na sorabotka, Makedonskata akademija na
naukite i umetnostite komunicira
i razmenuva mislewa i iskustva po
razni pra{awa od zaedni~ki interes i so drugi stranski akademii i
me|unarodni nau~ni organizacii.
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
ARHIV
rhivot e stru~na edinica na Akademijata koja
sobira, ~uva, obrabotuva,
za{tituva i obezbeduva za koristewe arhivski materijali
sozdadeni vo rabotata na nau~nite i umetni~kite institucii,
organizirani od MANU, od ~lenovite na MANU i od gra|anskopravni lica i poedinci zna~ajni
za naukata i umetnosta.
Rabotata na Arhivot ja rakovodi Odborot sostaven od
pretstavnici na nau~nite oddelenija i istra`uva~kite centri
na Akademijata. Nadle`nosta na
Arhivot na Akademijata se protega niz celata teritorija na R.
Makedonija i e edinstven arhiv
koj e samostoen i e nadvor od obedinetata mre`a na Arhivite na
Makedonija.
Arhivot ja steknuva gra|ata po pat na: otstapuvawe, nasledstvo, podarok, otkup, deponirawe i po druga pravna osnova,
no spored isklu~itelna nadle`nost i predlog na Komisijata za
pregled i ocenka na arhivskata
gra|a. Arhivot na MANU vo
momentov raspolaga so: 110 li~ni fondovi, Mati~na arhiva na
A
MANU (1967), 11 zbirki, 16
proekti.
Najstariot fragment koj se
~uva vo Arhivot na MANU e
staroslovenski rakopis od XIV
vek, a arhivskite materijali se
glavno od XIX i od XX vek. Sodr`inski gra|ata e povrzana so
prou~uvaweto na istorijata, kni`evnosta, etnologijata, folklorot, jazikot, umetnosta, slikarstvoto, arhitekturata, muzi~koto tvore{tvo, pravoto, ekonomijata, medicinata, heraldikata, biologijata itn. Dokumentite i rakopisite se na pove}e
jazici: makedonski, staroslovenski, srpskohrvatski, ruski,
bugarski, gr~ki, turski, francuski, germanski, angliski itn.
Arhivot raspolaga so bibliote~en fond od okolu 30.050
knigi (li~ni bibliote~ni fondovi), kako i so novi rakopisi
(118), retki knigi (317), mikrofilmovi (183), magnetofonski
lenti (81), videokaseti (22), povelbi (97), plaketi (59), muzikalii (250), arhivalii (66),
zbirka fotografii (okolu
7.000) i zbirka umetni~ki sliki
i predmeti (215).
37
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
BIBLIOTEKA
umetnostite raspolaga so okolu
140.000 edinici, od koi 50.000
monografii i 90.000 broevi na
spisanija i vesnici. Brojot na
naslovi na spisanija i vesnici
iznesuva vkupno 1.480, od koi 185
doma{ni i 1.295 stranski.
Rabotata na Bibliotekata ja rakovodi Bibliote~en odbor, sostaven od ~lenovi na
MANU, koj dava op{ti nasoki
za nejzinata rabota, ja kontrolira i ja naso~uva nabavnata politika i dr.
RADOMIROVO
EVANGELIE
(FRAGMENT)
ibliotekata e stru~na
edinica na Akademijata
koja nabavuva, obrabotuva
i ~uva bibliote~ni materijali,
pomaga vo unapreduvaweto na nau~nata i umetni~kata dejnost na
Akademijata, vr{i razmena na
izdanijata na Akademijata so
drugite akademii i nau~ni institucii vo zemjava i stranstvo,
vr{i bibliote~no-bibliografska dejnost, sobira i sreduva materijali za nau~nata i umetni~kata dejnost na ~lenovite na
Akademijata.
Bibliotekata na Makedonskata akademija na naukite i
B
38
Bibliotekata vr{i razmena so 450 institucii od zemjata i od stranstvo. Okolu dve tretini od godi{niot priliv na
knigi vo Bibliotekata se dobivaat po pat na razmena.
Nabavkata se bazira, pred
sé, vrz kompletirawe na nau~ni
prira~nici (enciklopedii, leksikoni, re~nici, i dr.), kapitalni dela od svetskata nauka i
umetnost, materijali od nau~nite sobiri vo zemjava i stranstvo, doma{ni monografii i nabavka na doma{ni i stranski
spisanija.
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
SODR@INA
Koreni
5
Akademijata denes
15
Pretsedatelstvo
16
Oddelenija
18
Nadvore{ni ~lenovi na Akademijata
21
Istra`uva~ki centri
23
Nau~noistra`uva~ki proekti
29
Nau~ni sobiri i umetni~ki prezentacii
31
Izdava~ka dejnost
33
Me|unarodna sorabotka
36
Arhiv
37
Biblioteka
38
PANORAMA NA SKOPJE
Makedonska akademija na naukite i umetnostite
Bul. Krste Misirkov, br. 2 , Po{tenski fah 428
1000 Skopje, Republika Makedonija
Sekretarijat
Tel. 3235-400
Faks 3235-500
E-mail: makakad@manu.edu.mk
Istra`uva~ki centar
za energetika i informatika
Tel./Faks 3235-423
E-mail: jpj@manu.edu.mk
Istra`uva~ki centar
za genetsko in`enerstvo
i biotehnologija
Tel./Faks 3235-411
E-mail: gde@manu.edu.mk
Leksikografski centar
Tel. 3235-530
Faks 3235-531
E-mail: leksikografski@manu.edu.mk
Istra`uva~ki centar
za arealna lingistika
Tel. 3235-400
Faks 3235-500
E-mail: makakad@manu.edu.mk
Centar za strategiski
istra`uvawa
Tel. 3535-540; Faks 3235-541
E-mail: csi@manu.edu.mk
GRAFI^KA PODGOTOVKA I PE^AT SKENPOINT, SKOPJE
© Copyright 2024 Paperzz
