kontakt call centar 15015
Broj 14
„CEFTA - PODDR[KA NA INTERNACIONALIZACIJATA NA BIZNISOT
VO REGIONOT“
www.mchamber.mk
DELOVNI PRINCIPI ZA BORBA PROTIV POTKUPOT
Dogovor {to
definitivno
ja podobri
trgovijata
Patokaz vo
{est ~ekori
NOSE^KITE INDUSTRII BEZ DR@AVNA LOGISTIKA
Sudbinata na te{kata
industrija zavisi
od svetskite berzi
18
BIZNIS INFO
DOSIE
^etvrtok, 20 maj 2010
„CEFTA – PODDR[KA NA INTERNACIONALIZACIJATA NA BIZNISOT VO REGIONOT“
Dogovor {to definitivno
ja podobri trgovijata
noviraniot Centralnoevropski dogovor
za slobodna trgovija,
imenuvan kako CEFTA 2006,
koj proizleze kako rezultat
na 32 bilateralni dogovori za slobodna trgovija me|u Albanija, BiH, Makedonija, Moldavija, Srbija, Kosovo, Hrvatska i Crna Gora,
se sproveduva od noemvri
2007 godina. Od Dogovor za
slobodna trgovija toj evoluira{e vo sovremen dogovor koj se odnesuva na liberalizacija na trgovijata
i na uslugite, za{titata na
pravata na intelektualnata sopstvenost, investiciite, konkurentnosta. Vo dogovorite za stabilizacija
i integracija so EU, se insistira deka intraregionalnata trgovija i regionalnata sorabotka se del
od procesot na evropskata
integracija. Vo preambulata na Dogovorot, pokraj drugoto, se naglasuva deka toj
treba da pridonese kon integrirawe vo multilateralniot sistem na trguvawe vo EU, odnosno zajaknuvawe na procesot na evropskata integracija. Iako site zemji potpisni~ki na Dogovorot ne se i ~lenki na
Svetskata trgovska organizacija (STO), tie imaat obvrska da gi implementiraat pravilata na STO vo
ramkite na dogovorot na
CEFTA.
Ovoj e prv me|unarodno
obvrzuva~ki dogovor potpi{an od samite zemji vo regionot, koj e od vitalnoto
zna~ewe za ekonomski i za
politi~ki prosperitet na
zemjite.
-Iako dogovorot CEFTA
2006 e izvonreden, regionot mora da prodol`i da se
bori za ukinuvawe na neta-
I
PRES VO KOMORATA ZA DOGOVOROT CEFTA
Pra{awata vo Skopje,
odgovorite od Brisel
rifnite barieri, za privlekuvawe investicii i za
eliminirawe na korupcijata. Vo sprotivno, ovoj izvonreden dogovor }e bide samo propu{tena {ansa - izjavi Erhard Busek, specijalen
koordinator pri potpi{uvaweto
na
dogovorot
CEFTA 2006, vo Bukure{t,
na 19 dekemvri 2006 godina.
CEFTA 2006 ovozmo`uva bescarinska razmena na
proizvodite, vklu~uvaj}i gi
i vlezovite od EU, EFTA i
od Turcija. Vo soglasnost so
evolutivnata klauzula, vo
momentot e mo`no proizvodite me|u Makedonija, Crna
Gora, Turcija i EU da se
razmenuvaat i vo izvozot i
vo uvozot bez carina, a se
o~ekuva od prvi juli kon
ovoj krug da se priklu~i i
Srbija. Ovoj proces perspektivno treba da go donese
regionot do panevropska i
panmediteranska akumula-
BROJKI I FAKTI
IZVOZ I UVOZ NA R.MAKEDONIJA
VO ZEMJITE OD CEFTA
Zemjodelski i prehranbeni proizvodi: izvoz - 213,5 milioni amerikanski dolari ili 15,1 procenti vo vkupniot izvoz
vo zemjite potpisni~ki na dogovorot CEFTA
uvoz na - 213,1 milioni amerikanski dolari ili u~estvo od
27,9 procenti vo vkupniot uvoz
Vino i drugi alkoholni pijalaci: izvoz vkupno - 39,4 milioni
amerikanski dolari - 2,8 procenti
uvoz vkupno - 3,1 milioni amerikanski dolari - 0,4 procenti
Tutun i cigari: izvoz vkupno - 33 milioni amerikanski dolari
- 2,3 procenti
uvoz vkupno - 3,2 milioni amerikanski dolari - 0,4 procenti
Crna i oboena industrija: izvoz vkupno - 421,1 milioni amerikanski dolari - 29,8 procenti
uvoz vkupno - 211,6 milioni amerikanski dolari - 27,7 procenti
Metalna i elektroindustrija: izvoz vkupno - 55,1 milioni
amerikanski dolari - 3,9 procenti
uvoz vkupno - 64,2 milioni amerikanski dolari - 8,4 procenti
Grade`ni{tvo i grade`ni materijali: izvoz vkupno - 79,2
milioni amerikanski dolari - 5,6 procenti
uvoz vkupno - 25,9 milioni amerikanski dolari - 3,4 procenti
Hemiska industrija i farmecevtski proizvodi: izvoz vkupno - 125,7 milioni amerikanski dolari - 8,9 procenti
uvoz vkupno - 87,8 milioni amerikanski dolari - 11,5 procenti
Tekstil i konfekcija: izvoz vkupno - 19,7 milioni amerikanski dolari - 1,4 procenti
uvoz vkupno - 2,3 milioni amerikanski dolari - 0,3 procenti
cija na potekloto, odnosno
integrirawe na trgovijata
na Zapaden Balkan vo
edinstveniot evropski pazar duri i pred polti~kata
evropska integracija na Regionot.
Se procenuva dokolku
ima optimalna volja optimalno da se postignat celite na dogovorot na
CEFTA. Potrebno e poodlu~no da se trgne kon takanare~enata „podlaboka integracija“, koja bi dovela
do virtuelnata ili carinskata unija so EU vo senka.
Podlabokata integracija e
vo neposredna vrska so
procesot na aproksimacijata na doma{noto i voop{to na regionalnoto zako-
nodavstvo, so zakonodavstvoto na EU kako i so goreiznesenite obvrski. Podlabokata integracija na
regionot e i pretpriema~kiot - korporativen fenomen. No, bez merki {to }e
gi obezbedat uslovite i
potrebnata delovna i investiciona klima e jasno
deka integracijata ne mo`e
da se realizira. Za toa e
potrebno da se ima poizrazen stav kon sopstvenosta
za intraregionalni i integrativnite procesi i upravuvawe so niv.
Vo toj kontekst e od osobena va`nost ispolnuvaweto na obvrskite od dogovorot na CEFTA 2006 vo soglasnost so prezemenata di-
Redovnata pres-konferencija vo Stopanskata komora na Makedonija za dogovorot CEFTA ovojpat be{e
nekonvencionalna
(17.5.2010 godina). Imeno,
prisutnite pretstavnici na
mediumite od zemjava imaa
mo`nost da ja prosledat
prezentacijata za rezultatite i za problemite na dogovorot CEFTA, direktno
od Renata Vitez, direktor
na Sekretarijatot na dogovorot na CEFTA, so specijalno vospostaven link so
Brisel. Na novinarskite
pra{awa, pokraj nea, odgovara{e i Qubica Nuri, direktorka na Direkcijata za
me|unarodna
sorabotka,
promovirawe i informirawe vo Stopanskata komora na Makedonija.
namika na liberalizacijata i aproksimacijata na regionot, kako vo odnos na trgovijata, taka i vo odnos na
drugite obvrski koi treba
da dovedat do konsolidiran
regionalen ekonomski prostor: liberalizacija na javnite nabavki i podednakva
primena na pravilata na
konkurencija na site pretprijatija, vklu~uvaj}i gi javnite, onie na koi im se dodeleni specijalni ili ekskluzivni prava, kako i
odredbite za dr`avna pomo{ (kraen rok e prvi maj
2010 godina); po~nuvawe
pregovori za multilateralno priznavawe na akreditacionite tela i tehni~kite regulativi i standardi (31 dekemvri 2010 godina); zavr{uvawe na procesot na liberalizacija na
trgovija (31 dekemvri 2010
godina); aproksimacija na
regulativata za avijacija i
finansiski sektor (do 2010
godina); za{titata na intelektualnata sopstvenost
(prvi maj 2014 godina); zaedni~ka liberalizacija i
usoglasuvawe na pazar na
elektri~nata energija (do
2015 godina ); vo tek e podgotovka za prezemawe na
takva obvrska vo regionot
za `eleznica i drugo.
Gi koristime povolnostite
od dogovorot na CEFTA
- Kako proizvoditeli
mo`nosta da izvezuvame vo
zemjite potpisni~ki na dogovorot na CEFTA za nas e
mnogu povolna, zatoa {to
site proizvodi, koi se so
evropsko poteklo, poteklo
od Turcija, od EFTA i od
zemjite nositeli na dogovorot na CEFTA, na{ite kupuva~i }e mo`at da gi uvezuvaat bez carini {to samo po
sebe zna~i i dobivawe na
kone~na konkurentna cena
vo odnos na cenite, koi regularno gi uvezuvaat so povisoki ceni. Generalno
pra{awe koga se koristi kumulacija na potekloto e zo{to ne e ovozmo`ena i intelektualnata sopstvenost
da se tretira, akumulira
kako dodadena vrednost,
vrednost na proizvodot.
Toa bi bila poddr{ka za
markata.
(Van~o Maxov,
„Rade Kon~ar –
kontaktori i relei“)
Komparativnite statisti~ki analizi poka`uvaat deka obemot na stokovnata razmena na R. Makedonija so zemjite potpisni~ki na dogovorot CEFTA vo
2009 godina ostvari pad od 576 milioni amerikanski dolari, {to e za 26,4
otsto ponizok od obemot na razmenata vo 2008 godina. Izvoznoto saldo bele`i pad od 29,3 procenti, dodeka uvozot e namalen za 21,4 procenti vo
sporedba so prethodnata godina.
Preferencijalnoto poteklo
sé u{te se primenuva
- Ona {to Stopanskata
komora na Republika Srpska go raboti na ovaa tema
za potekloto na stokite i
carinata, na {to vo izminatite godini navistina mnogu
rabotevme. Rabotevme i na
edukacija na stopanstvenicite, za mo`nostite koi gi
dava kumulacijata i mo`nostite za steknuvawe na pravo na poteklo. Organiziravme seminari za postapkite
za izvoz, koi treba da gi dobie ovlasteniot izvoznik.
Ona {to kako zaklu~ok go donesovme od site tie edukacii e deka stopanstvenicite vo su{tina nemaat dovolno poznavawe, no, isto
taka, i ne se vklu~uvaat vo
19
BIZNIS INFO
^etvrtok, 20 maj 2010
edukaciite {to gi organizirame. Biten e problemot koj
se odnesuva na preferencijalnata stoka pri javnite
nabavki, kako {to Dogovorot
za javni nabavki go definira preferncijalno poteklo
koe prestana da va`i na prvi maj ovaa godina i zemjite
bea obvrzani da prestanat
da go primenuvaat. Toa zna~i deka prestanuvaat da va`at
preferencijalnite
pravila vo zakonite za javni nabavki kaj zemjite potpisni~ki na dogovorot
CEFTA, koj im obezbeduva{e privilegirana pozicija
na doma{nite kompanii vo
odnos na stranskite pri
u~estvo na me|unarodni
tenderi. Nie dadovme inicijativa do sekretarijatot
na CEFTA da se dade kone~na instrukcija kako da se
odnesuvame vo taa smisla
bidej}i nikoj od nas ne saka
na svoite kompanii im ja
skrati mo`nosta za preferencijalno doma{no poteklo, no toa sakame nekako site vo regionot da go liberalizirame.
(Aleksandra Bjeli},
Stopanska komora na Republika Srpska, BiH)
Educirame i preku bro{uri
- Konstatiravme deka
dijagonalna kumulacijata
sé u{te dovolno ne se koristi, a edna od pri~inite e nepoznavaweto, ne samo na dogovorot CEFTA
tuku i na mo`nostite {to
toj gi nudi me|u zemjite na
regionot i EU. Rabotevme
pove}e anketi i pove}eto
poka`aa deka pove}e od
polovina kompanii, onie
koi se zanimavaat so uvoz-
izvoz malku gi poznavaat
kumulacijata na poteklo i
nejzinite pogodnosti. Vo
taa smisla, najmnogu napori storivme da napravime
nekolku pe~ateni materijali kako bro{uri koi gi
distribuirame na stopanstvenicite. Istovremeno organizirame i seminari i se nadevame deka seto toa }e ima nekakov
efekt.
Gordana Adamovi}, Stopanska komora na Srbija,
Odbor za stopanski sistem)
REALIZACIJA NA CELITE
Liberalizacija na trgovijata
obezbedena, no rabotata nezavr{ena!
ogovorot CEFTA gi realizira svoite celi, ja zgolemuva
intraregionalnata trgovija i
trgovijata kon EU. Vo prikaznata za
dogovorot CEFTA Republika Makedonija e vo situacija na dobitnik taa bele`i postojan suficit. Do
krajot na godinata procesot na celosna liberalizacija na trgovijata
vo regionot treba{e da se zavr{i,
no, za `al, se docni. Republika Makedonija ja o~ekuva doliberalizacija na trgovijata so industriski i
so zemjodelski proizvodi so Moldavija i so Albanija i zemjodelski
proizvodi so Hrvatska. Na regionalno nivo, najmalku e liberalizirana trgovijata so Moldavija, {to
vlijae ovaa zemja da ima najmalo
u~estvo vo obemot na trgovskata
razmena so ostanatite zemji potpisni~ki na dogovorot CEFTA.
Regionot }e mora da pove}e da
raboti na strukturata na intraregionalnata trgovija, na pogolema
zastapenost na stoki so pogolema
dodadena vrednost. Toa e odraz na
strukturata na nacionalnite ekonomii na zemjite potpisni~ki na
dogovorot na CEFTA. Tie treba da
go iskoristat pretpristapniot
D
„ Regionot }e mora da raboti pove}e na strukturata na intraregionalnata trgovija, na pogolema zastapenost na stoki so pogolema dodadena vrednost
period za prisposobuvawe na proizvodnata struktura vo polza na
posofisticiranite proizvodi.
Isto taka, statistikata poka`uva
deka pomali ekonomii imaat pogolemo u~estvo na trgovskata razmena so zemjite od dogovorot CEFTA
vo vkupnata nadvore{no-trgovska
razmena. Na~inot za nadminuvawe
na ovaa slabost treba da se bara
vo sozdavaweto regionalni sinxiri na proizvodstvo, poddr`ani so
doma{ni i so stranski investicii.
Za da mo`e vakviot pristap da
bide so optimalni rezultati, potrebno e da se nadminat netarifnite barieri, osobeno onie koi se
odnesuvaat na tehni~kite i na
standardite za kvalitet. Ili, so
drugi zborovi ka`ano, standardite, pravilnicite, normativite
treba da se ednakvi, kako i uslovite za investirawe. Kolku e va`no toa se gleda i vo primerot za
liberalizacija na regulativata
za javnite nabavki koja treba da
funkcionira od prvi maj. Site
Razmena EU – Zapaden
Balkan vo 2008 godina
z stokite od EU izvezeni vo zemjite na Zapaden Balkan: 32,5 milijardi evra
z stokite od Zapaden Balkan uvezeni vo EU: 13,9 milijardi evra
z investiciite od EU vo Zapaden Balkan: (2006 godina): 6 milijardi evra
(Izvor: Eurostat)
zemji-~lenki na dogovorot CEFTA
se deklariraa deka regulativite
se usoglaseni vo odnos na transparentnosta i na nediskriminacija
na u~esnicite. Me|utoa, vo implementacijata i po ovoj period, pri
u~estvoto na tenderi lokalnite
kompanii vo B i H polzuvaat 10 bonus-poeni, a vo Srbija 20. Avtomatski, vo regionot ne mo`at da se
ispo~ituvaat pravilata za konkurencija, koi, isto taka, treba da se
primenuvaat od istata data. Se
postavuva klu~noto pra{awe koj e
toj drug instrument, osven poli-
ti~kata volja, {to e potrebno da
se upotrebi za da se ispo~ituva
prezemenata obvrska.
Planirano e vo tekot na ovaa
godina sekretarijatot na dogovorot na CEFTA da gi otvori i poglavjata za liberalizacija na uslugite, sozdavawe uslovi za intenzivirawe na investicii, da vr{i
nabquduvawe na obvrskite vo odnos na javnite nabavki i pravilata za konkurencija.
Toa {to dogovorot CEFTA od
2006 godina go nema predvideno e
globalnata ekonomska kriza i obje-
ktivnoto zabavuvawe na nejziniot
napredok. Statisti~ki gledano,
ima eden ~ekor napred (2008 godina) i eden ~ekor nazad (2009 godina), so tendencija na zakrepnuvawe vo prvite tri meseci od 2010
godina. Treba da se bide optimist, da se opstoi i da se ispolnat multilateralnite obvrski kako garancija za idninata. Praktikata poka`uva deka regionalnite
problemi i napredokot mnogu poefikasno se nadminuvaat i se postignuvaat otkolku globalnite.
Qubica Nuri
20
BIZNIS INFO
^etvrtok, 20 maj 2010
AD „GRANIT“ OD SKOPJE I GODINAVA O^EKUVA POZITIVNI REZULTATI
STAVOVI
POVTORNO ZGOLEMEN KONCESISKIOT NADOMESTOK
ZA METALI^NITE MINERALNI SUROVINI
DELOVNA
VEST
z Koncesiskiot nadomest vo januari dvojno da se zgolemi na eden
procent. Se promeni i metodologijata na presmetka spored koli~estvoto na metal na ton proizveden koncentrat, po ceni va`e~ki na
londonskata berza na metali. Od prvi april odnovo go zgolemi nadomestokot na 1,5 procenti. Se najavuva deka od prvi juni cenata povtorno }e se zgolemi na dva procenti.
JAVEN SEKTOR
Prirodnite bogatstva
ne se nepresu{ni
Mora da se menuvaat rabotite koga
stanuva zbor za ekstrakcija na vrednosta i za izvlekuvawe na prirodnite
bogatstva, koi ne se ve~ni. Zatoa i go
zgolemivme nadomestokot za koncesija. Zna~ajno e i toa {to sega nadomestokot se presmetuva spored sodr`inata na metal.
(Vladimir Pe{evski,
vicepremier)
Od stranskite pazari
50 milioni evra
PRIVATEN SEKTOR
Neizdr`liv tro{ok
Brzite promeni mnogu negativno se odrazuvaat na raboteweto na rudarskiot sektor. Kompaniite ne stignuvaat da napravat nitu planovi za buxetirawe. Vo sporedba so prethodnoto
zgolemuvawe za ~etiri pati, dosega rudnikot
„Bu~im“ pla}a{e 40.000 dolari koncesiski nadomest za sekoj mesec, a sega }e treba da pla}ame 60.000 dolari mese~no. Toa se mnogu pari.
(Nikolaj~o Nikolov, direktor
na „Bu~im“ i prv ~ovek na Makedonskata
asocijacija za rudarstvo)
Akcionerskoto dru{tvo „Granit“ od Skopje godinava planira da ostvari vkupen prihod vo iznos
od 4.311.330 iljadi denari, {to e za 6,46 procenti
pove}e vo odnos na ostvarenoto vo 2009 godina.
Bruto-dobivkata se planira da dostigne vrednost
od 375.476 iljadi denari ili 7,73 procenti pove}e
od lani, dodeka vkupnite rashodi se proektirani
na iznos od 3.935.845 iljadi denari, odnosno 6,34
procenti pove}e sporedeno so minatata godina.
Kako {to e zacrtano vo Programa na merki i na
aktivnosti na delovnata politika i finansiskiot
plan na Dru{tvoto vo 2010 godina, osnova za vakvite rezultati se ve}e prezemenite proizvodni zada~i i ona {to se predviduva deka }e se prezeme ovaa
godina, o~ekuvanoto zazdravuvawe na doma{nata
ekonomija od vlijanijata na svetskata ekonomska
kriza, kako i makroekonomskata politika na RM.
Na stranskite pazari se planira da se realiziraat grade`ni raboti vo iznos od 49.600.000 evra, a
vo izveduvaweto }e bidat anga`irani vkupno 290
rabotnici. Najgolem del od devizniot priliv, vo
iznos od 31 milion evra otpa|a na gradili{teto na
„Granit“ vo Republika Ukraina, kade }e rabotat 130
rabotnici. Izgradbata na avtopatot vo Republika
Polska, koe }e anga`ira 120 rabotnici, na Dru{tvoto }e mu donese priliv od 16 milioni evra, dodeka vo Republika Hrvatska }e rabotat 30 rabotnici, na zdelkata „te{ka“ 2,5 milioni dolari.
Inaku, vo ovaa grade`na kompanija i godinava
}e se prodol`i so politikata na postojano vlo`uvawe vo nabavka i osovremenuvawe na osnovnite
sredstva. Godinava se planiraat novi nabavki vo
iznos od 535.756 iljadi denari, za obnova na stara mehanizacija i osovremenuvawe na kapacitetite. Vo funkcija na prodol`uvawe na uspe{noto i
profitabilno rabotewe e i maksimalnoto iskoristuvawe na sopstvenite kapaciteti i minimalnoto koristewe na eksternite uslugi.
(V. M.)
POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
SUGESTII
21
BIZNIS INFO
^etvrtok, 20 maj 2010
RASPRAVA PO NACRT-VERZIJATA NA PRAVILNIK ZA GRANI^NITE VREDNOSTI NA EMISIITE
Evropskite direktivi so
evropski rok na adaptirawe
o soglasnost so postojnata zakonska regulativa za ambientalen
vozduh vo tek e podgotovka na
Pravilnik za grani~nite
vrednosti za dozvolenite
nivoa na emisii i vidovi na
zagaduva~ki supstancii na
otpadni gasovi i parea, koi
gi emitiraat stacioniranite izvori vo vozduhot.
Vo Predlog-tekstot na
Pravilnikot, koj be{e predmet na rasprava na sostanokot odr`an na 14 maj 2010 godina vo Stopanskata komora
na Makedonija, e napraven
obid pri transponirawe na
evropskite direktivite za
ovaa oblast istite da se
adaptiraat kon uslovite na
na{ite kompanii. Za taa cel
od golemo zna~ewe e u~estvoto na stopanstvoto vo negovoto donesuvawe, so zaedni~ka cel da se napravi Pravilnik za grani~nite vrednosti na emisii koj }e se primenuva vo praktika, istakna
vo svojata prezentacija pretstavnikot na Ministerstvoto za `ivotna sredina i za
prostorno planirawe m-r
Marionka Vilarova.
Be{e istaknato deka stanuva zbor za obemen i za slo`en materijal, vo koj se utvrduvaat grani~nite vrednosti
za emisii od stacioniranite
izvori po oddelni dejnosti i
istiot e osobeno zna~aen za
kompaniite koi podle`at na
integrirani A i B ekolo{ki
dozvoli. Oddelni sektori,
kako {to se zemjodelstvoto,
sto~arstvoto i mesnata industrija dopolnitelno }e bidat
doprezcizirani, a pri izrabotka na nacrt-verzijata na
Pravilnikot koristeni se
V
„ Stopanstvenicite go pozdravuvaat donesuvaweto na noviot Pravilnik za grani~nite
vrednosti na emisii i o~ekuvaat so nego da se nadminat problemite predizvikani poradi
dosega{nata neusoglasenost na ovaa regulativa
nasokite za grani~ni vrednosti dadeni vo dokumentite za
najdobro dostapni tehniki.
So donesuvaweto na ovoj
Pravilnik }e se zameni postojnata regulativa, {to e
neophodno ne samo od aspekt
na usoglasuvawe na ovaa materija so evropskoto zakonodavstvo tuku i so zna~itelnite promeni vo proizvodnite
sogoruva~ki procesi vo industrijata, promenata na kvalitetot na gorivata i sli~no.
Stopanstvenicite go
pozdravuvaat donesuvaweto
na noviot Pravilnik za grani~nite vrednosti na emisii
i o~ekuvaat so nego da se nadminat problemite predizvikani poradi dosega{nata neusoglasenost na ovaa regulativa. No, pri toa se uka`uva
„ Pretstavnicite na kompaniite
uka`uvaat na neophodnosta od odlo`uvawe na preodniot period za
usoglasuvawe od pet na 15 godini
od negovoto donesuvawe, kako {to
e toa, vsu{nost, predvideno vo
evropskite direktivi
na neophodnosta od odlo`uvawe na preodniot period za
usoglasuvawe - na 15 godini
od negovoto donesuvawe. Vo
prilog na ovaa barawe, kon
iska`uvaweto na Hristo Kirovski, izvr{en direktor na
„Toplifikacija“ a.d. e iskustvoto od zemjite od Evropskata unija, kade vo daleku popovolni uslovi od aspekt na
mo`nostite za koristewe
fondovi za ekologija i za
kreditni sredstva, rokot za
usoglasuvawe e 15 godini (od
2001 do 2015 godina). Baraweto od nacrt-verzijata na
Pravilnikot za postignuvawe
na optimalni vrednosti na
emisii vo sledniot petgodi{en period e nerealno, ako
se ima predvid materijalna-
ta baza za primena na dadenite grani~ni vrednosti, posebno vo delot na azotnite
oksidi. Potrebno e da se ima
predvid finansiskata kondicija na kompaniite vo odnos
na investiciite vo za{titata na `ivotnata sredina, koi
neosporno se potrebni, no ne
bea konkretni ekonomski
efekti za kompaniite.
Poddr`uvaj}i go ovoj
predlog, direktorot na
„OKTA“ i ~len na Upravniot
Odbor na Stopanskata komora
na Makedonija, Risto Janevski, ja potencira{e potrebata od po{iroka vremenska
ramka za promena na tehnologiite so koi bi se postignale
optimalnite grani~ni vrednosti na emisiite. Vo sprotivno, firmite bi bile pri-
nudeni da koristat poskapi
energensi, koi vo krajna linija, poradi povisokata cena na
krajniot proizvod, bi bile na
tovar na gra|anite. Inaku, toj
istakna deka „OKTA“ gi postigna baranite grani~ni vrednosti na emisii, no pobara usoglasuvawe na ovoj so Pravilnikot za te~ni goriva koj e vo
nadle`nost na Ministerstvoto za ekonomija. Usoglasuvaweto na regulativata me|u
dvete ministerstva be{e dogovoreno da se realizira preku komorskiot mehanizam.
Del od pra{awata vo
pogled na principite na
nabquduvawe, metodite na
merewe i drugo }e bidat doregulirani so upatstvoto za
emisii i drugite podzakonski akti, koi se planira da
se donesat do 2011 godina.
Ovie, i drugite zabele{ki izneseni vo raspravata
}e bidat dostaveni do rabotnata grupa za izgotvuvawe na Pravilnikot, a noviot tekst na ovoj dokument povtorno }e bide predmet na
rasprava vo Stopanskata komora na Makedonija.
Zabele{kite po nacrtverzijata na Pravilnikot za
grani~nite vrednosti na
emisii (dostapen na www.
moepp. gov. mk i www.
mchamber. mk) mo`at da se
dostavat do 24 maj 2010 godina do Ministerstvoto za `ivotna sredina i za prostorno planirawe na e-po{ta:
M. Vilarova@moepp. gov. mk
Zorica Me{kova
ZDRU@ENIE NA OSIGURUVAWETO
Doregulacija na osiguritelniot pazar
- Rabotatata na Zdru`enieto
vo izminatiot petgodi{en period
se odviva{e vo uslovi na krajno
haoti~en osiguritelen pazar vo
dr`avava. No, so ogled deka od lani po~na so rabota Agencijata za
supervizija na osiguruvaweto, se
nadevame deka pazarot na osiguruvawe vo Republika Makedonija }e
zapliva vo mnogu pomirni vodi. Vo
izminatite godini vo Zdru`enieto ~lenki bea re~isi site osiguritelni kompanii.
Ova go istakna Vesna \or~eva,
dosega{niot pretsedatel na Zdru`enieto na osiguruvaweto, na sednicata na koja bea izbrani novite
organi na Zdru`enieto za mandatniot period od 2010 do 2015 godina (17.5.2010 godina).
Za pretsedatel na Zdru`enieto za narednite pet godini e izbran Traj~e Latinovski, generalen
direktor na „Vardar osiguruvawe“,
~lenka na grupacijata „Triglav“, a
za zamenik pretsedatel e izbrana
Vesna \or~eva od „QBE-Makedonija osiguruvawe i reosiguruvawe“.
- Kako i pred site institucii
na pazarot na osiguruvawe, i pred
Zdru`enieto }e stoi golem predizvik. Vo narednata edna i pol godi-
„ Za pretsedatel na Zdru`enieto za narednite pet godini e izbran
Traj~e Latinovski, generalen direktor na „Vardar osiguruvawe“,
~lenka na grupacijata „Triglav“, a za zamenik pretsedatel e izbrana
Vesna \or~eva od „QBE-Makedonija osiguruvawe i reosiguruvawe“
na kako region vleguvame vo faza
kade {to }e mora celosno pazarot
na osiguruvaweto da se regulira
so podzakonskite akti, zakonski izmeni i dopolnuvawa. ]e gi insistirame nadle`nite organi i in-
stitucii, koi se povikani da gi menuvaat i da gi donesuvaat tie podzakonski akti, toa da go pravat so
pogolema dinamika, so cel osiguritelniot pazar da se regulira
kvalitetno. So toa i kompaniite
}e bidat pozadovolni i }e mo`at
pokvalitetno da si ja izvr{uvame
rabotata - istakna Traj~e Latinovski.
Zdru`enieto na osiguruvaweto pri Stopanskata komora na Makedonija e osnovano na 22. 2. 2005
godina. Vo nego dobrovolno ~lenuvaat osiguritelnite dru{tva i
brokerskite dru{tva za osiguruvawe, kako i dru{tvata koi se zanimavaat so penziskoto osiguruvawe.
Inaku, vo na{ata dr`ava funkcioniraat 13 osiguritelni dru{tva, od koi dve se zanimavaat isklu~ivo so `ivotno osiguruvawe.
Nivniot broj se zgolemuva vo poslednite godini {to uka`uva na
Traj~e Latinovski
faktot deka ima interes za investirawe od doma{ni i od stranski
kompanii vo ovoj sektor. Isto taka,
vo ovaa dejnost funkcioniraat i
2.200 osiguritelni agenti i 11
brokerski dru{tva za osiguruvawe, {to upatuva na atraktivnosta
na osiguritelniot pazar.
Vo dejnosta se i dve dru{tva
koi se zanimavaat so penzisko osiguruvawe, vklu~eni vo vtoriot i vo
tretiot penziski stolb i toa „KB
Prvo penzisko dru{tvo“ i „Nov
penziski fond“. Vo dejnosta osiguruvawe funkcionira i Nacionalnoto biro za osiguruvawe.
Vaska Mickoska
22
BIZNIS INFO
^etvrtok, 20 maj 2010
So Aneta Dodevska
NOSE^KITE INDUSTRII BEZ DR@AVNA LOGISTIKA
Sudbinata na te{kata industrija
zavisi od svetskite berzi
e~kite rabotat so polna
parea, se talo`at nara~kite. Za`ivuva rabotata
vo pogonite na makedonskiot
„xin“ vo ~eli~nata industrija.
Rakovodstvoto veli deka ova e
dobra vest, no samo za prvoto
polugodie.
Do krajot na juli „Makstil“ }e
ispora~a od 70 do 80 iljadi toni
~eli~ni tabli od lim vo stranstvo. Zabele`an e drasti~en rast
na nara~kite i galopira~ki skok
na cenata na ovoj metal, koj go
pravi polovina od vkupniot izvoz na Makedonija. Direktorite
vo metalur{kiot gigant velat
deka sega polesno se di{e, no
{to }e se slu~uva ponatamu, ne
mo`e to~no da se predvidi.
- Prviot kvartal be{e dobar, iako na vleznata strana
tro{ocite bea pogolemi otkolku
na izleznata strana. Rabotevme
so zagubi. Vo vtoriot kvartal
imavme nekoj bilans na cenite,
a za tretiot kvartal se optimisti~ki o~ekuvawata. Vo ovoj moment imame vra}awe na cenite
{to gi imavme na po~etokot na
P
„ - Nacionalnata strategija za restrukturirawe na ~eli~nata industrija – samo na hartija
„ - Te{kata i metalskata industrija –
12 procenti od BDP
minatata godina, no duri sega
nie uspeavme da napravime balans so vleznite ceni. Inaku, vo
celiot ovoj period nie ostanavme aktivni po cena na povisokite proizvodni tro{oci zaradi
povisokite tro{oci na staroto
`elezo, rastot na cenite na finalnite proizvodi, no ostanavme aktivni za da go zadr`ime odnosot so kupuva~ite. Sega, vo
ovoj mesec, dogovorivme 70 do
80 iljadi toni. Toa se naredni
dva meseca rabota. Vo Evropa
avgust e mesec koga podzastanuvaat nara~kite, no nema pravilo. Sepak, nie nemame dogovori
kako porano, koga imavme nara~ki za naredni ~etiri meseci veli Mitko Ko~ovski, direktor
vo „Makstil“.
Vo 2008 godina, koja se smeta
za „zlatna“ godina na metalur{kata industrija, eden ton lim
se prodava{e po rekordna cena
od 970 evra. Lani, koga krizata
ja dostigna kulminacijata, cenata padna na 400 evra. Vo izminatata sedmica eden ton ~eli~en
lim se prodava{e po cena od
620 evra. Rast na cenite ima i
kaj drugite metali od te{kata
industrija. Vo Sindikatot na
metalcite, energeti~arite i rudarite velat deka vakvata sostojba im odi vo prilog na rabotnicite.
- Ovie ceni sega {to gi imame
se mo`nost kompaniite da rabo-
Rudnite rezervi se praznat – nema
investicii i istra`uvawa za novi iskopi
Cenite na metalite na svetskite berzi rastat.
Nad 2000 dolari po ton za olovo i za cink, pove}e
od 20 iljadi dolari po ton za feronikel. Poznava~ite o~ekuvaat deka 2010 godina }e bide stabilna
godina za rudarstvoto, no pora~uvaat deka zemjata
ve}e treba da razmisluva za novi istra`uvawa i
investicii. „Dobrevo“ e eden od rudnicite kade mese~no se kopaat po 12.000 toni olovo-cinkova ruda,
ili ona {to „Dobrevo“ }e go proizvede za eden mesec, vo „Sasa“ se proizveduva za dva dena.
Stanko Mironski, porane{en direktor na rudnikot „Dobrevo“ veli: -Tie ja imaat nadminato minimalnata ekonomska sodr`ina, {to ka`uva deka se
eksploatiraat isklu~ivo bogatite delovi od rudnikot, a so toa e skraten vekot na rudnikot. [to zna~i
deka se pravat enormno golemi profiti, zatoa {to
nema investirawe, nitu otvorawe na novi rudni le`i{ta, nema izrabotka na hodnici i s* ona {to e
pridru`en element za rabotewe vo eden normalen
rudnik - veli Mironski. I Todor Serafimovski,
profesor na Univerzitet „Goce Del~ev“ smeta deka
rudnite bogatstva bezmilosno se iscrpuvaat.
-Rudnicite ne se listopadni {umi, toa e blago
koe edna{ se eksploatira i potoa rudnikot se zatvora. Takvi slu~ai sme imale i porano vo Makedonija. Vo 90-te godini od minatiot vek se zatvorija
rudnicite na `elezo i na antimon. Taka {to eden
den }e dojde da se zatvorat i dene{nite rudnici na
olovo, cink i bakar. No, na{ata politika treba da
bide deka po zatvoraweto na tie objekti treba da se
otvorat novi, za {to imame potencijali – objasnuva
profesorot Serafimovski.
Spored elaboratite napraveni pred nekolku godini vo „Sasa“, na primer, rudni rezervi ima za
u{te 100 godini. Problemot za ekspertite vo iskoristuvaweto na mineralnite surovini ne e postojnata zakonska regulativa tuku nedostatokot od dr`avna kontrola i neraboteweto na inspekciite.
tat dobro, uspe{no, profitabilno i mora da se o~ekuva toa da dade rezultati i benefiti za rabotnicite. Nie ve}e imame kontakti so kompaniite. Del od niv
po~naa da gi vra}aat vrabotenite, eve, na primer, „Feni“. Kaj nekoi sostojbata e „status kvo“. Dve
kompanii se restartiraa. Onie
{to go zadr`uvaat brojot na vraboteni za da ne izbrzaat sakaat
da vidat kako }e se odvivaat rabotite ponatamu. Znaete, nekoga{
nagliot skok na cenite e rizi~en.
Mo`e da dojde i do pad i toj pad
bi imal posledici za vrabotenite - veli Pece Risteski, pretsedatel na „SIER“.
Vo te{kata metalurgija vo
Makedonija, kako i vo drugite sektori za proizvodstvo na metali, rabotat okolu 20 iljadi rabotnici. Direktno vo doma{niot
bruto-proizvod ovaa industrija
u~estvuva so ~etiri procenti,
indirektno ili so kompaniite
{to go kupuvaat proizvodot, dorabotuvaat i prodavaat, kako i
od drugi povrzani industrii so
12 procenti. Brojkite se za po~it, koi spored poznava~ite redovno se ignorirani od doma{nite vlasti. Vo zemjava so godini postoi nacionalna strategija
za razvoj na ~eli~nata industrija, no samo na hartija, vo praktika dr`avata retko se re{ava da
go potpomogne ovoj sektor.
- Za `al, nedostasuva poddr{kata. Po~uvstvuvame nade` ko-
ga dr`avata se anga`ira{e okolu cenata za tranzit na gasot i
pomislivme deka vrodija so
plod na{ite golemi napori za
anga`irawe na dr`avata. No,
poslednite promeni na cenata
na gasot n* vratija na ubeduvawata deka dr`avata treba vo
ovoj del mnogu pove}e da pravi
ili barem da pravi kako {to toa
go pravat drugite dr`avi. Cenata na gasot od sosednata dr`ava
od koja doa|a prirodniot gas vo
Makedonija e drasti~no razli~na od cenata po koja toj se prodava vo Makedonija, a treba da e
vmetnata samo cenata za tranzit. No, toa ne e taka, so {to se
naru{uva na{ata konkurentnost
- veli Ko~ovski od „Makstil“.
Spored poslednite podatoci
na Dr`avniot zavod za statistika, vo mart industriskoto proizvodstvo e ponisko za 11,2 procenti na mese~no i za 9,4 procenti na kvartalno nivo. Vo analizata za trimese~nite dvi`ewa vo sektorot za proizvodstvo
na osnovni metali, kade {to
spa|a i ~elikot, ima rast od 48
procenti. Vo sektorot vadewe
ruda i kamen rastot e 15 procenti. Ova e pokazatel deka te{kata industrija poleka isplivuva
od kriza, no, sepak, ne smee da
se zaboravi deka taa istovremeno ostanuva da bide prva na
udar, rizi~en sektor, ~ija sudbina kompletno zavisi od dvi`ewata na svetskite berzi.
23
BIZNIS INFO
^etvrtok, 20 maj 2010
REPORTA@I OD „JUGOHROM“ I OD „FENI“
KRIZATA POPU[TA
Te{kata industrija se vra}a vo forma
d mesto za politi~ki
previrawa vo osumdesettite i vo devedesettite godini na minatiot vek, „Feni“ od Kavadarci denes se vbrojuva vo
grupata na golemi evropski
kapaciteti. Menaxmentot
na firmata planira godi{en obrt od neverojatni
400 milioni dolari ili 12
procenti od vkupniot buxet
na dr`avata. Ovie optimisti~ki proekcii se temelat
na najnovite trendovi na
svetskite berzi kade {to
raste cenata na metalite.
Od lanskite najniski 12 iljadi dolari po ton nikel,
sega cenata iznesuva 25 iljadi dolari. Sepak, vo odnos na „zlatnata“ 2007 godina za te{kata industrija,
sega{nata cena i natamu e
preniska. Pred tri godini
nikelot se prodava{e za 50
iljadi dolari po ton.
Menaxerot na „Feni“
Konstantinos Daskalakis
veli: „Feni industri“ e najgolemiot makedonski izvoznik na metali, a vo isto
vreme uvoznik na devizi.
Raboteweto na fabrikata
ima dodadena vrednost,
anga`ira mnogu lu|e i firmi {to direktno i indirektno rabotat so „Feni“.
Vesna Daskalakis dodava
deka firmata se soo~uva
so problemi na doma{en
teren. Ja povikuva dr`avata navreme da go vra}a DDV
bidej}i „Feni“ kako golema
industrija po ovaa osnova
pla}a golemi sumi, pa zatoa sekoe docnewe na povratot na DDV ima negativno vlijanie vrz firmata.
Namesto za investicii, pa-
O
rite gi ~uva dr`avata. Direktorot objasnuva: -Vo
vreme na kriza investiravme 35 milioni evra. Fabrikata koja pred {est godini proizveduva{e pet
iljadi toni nikel godi{no
sega pravi trojno pove}e.
Lani, koga udarot od
krizata be{e najsilen,
menaxerite moraa da go
reduciraat proizvodstvoto, da gi namalat tro{ocite, da otpu{tat stotina
rabotnici da izgasnat edna od dvete pe~ki.
Vo momentov rastot na
cenite na svetskite berzi
nosi dobri vesti ne samo
za ovoj kapacitet tuku i za
onoj vo tetovsko Jegunovce. „Jugohrom“ dobi novi
gazdi, gi zapali pe~kite i
na rabota vrati 250 lu|e.
Opstanokot na ovoj edinstven kapacitet za proizvodstvo na ferosilicium
vo Jugoisto~na Evropa zavisi od cenite na metalite na svetskite berzi, no
i od tro{ocite na doma{en teren.
Bo{ko Stefanovski,
rabotnik na pe~ka vo „Jugohrom“ veli: - Me ~eka „osumkata“, pe~kata na koja rabotam. Sekoja rabota ima svoja te`ina, no koga mora da
se zarabotuva, nema te{ka
rabota. Eve jas sum na pe~ka, dosta e toplo, no toa e,
se raboti. Me povikaa po
edna godina i dva meseci.
Ovaa fabrika e `ivot za
regionov. Site sakame da
se raboti - izjavi Stefanovski. Toj e me|u 250 rabotnici koi bile povikani
na rabota, otkako „Silmak“
od Jegunovce go dobi novo-
DOSTIGNUVAWA
„ Pe~kite se palat, a pogonite se polnat so rabotnici
to rakovodstvo i stana „Metal invest – EFT“.
Samo vo poslednive
pet godini ovoj nekoga{en
gigant, petpati gi gase{e
site pe~ki, ostavaj}i bez
rabota i egzistencija nad
800 lu|e. Sega{nata cena i
pobaruva~kata na ferosiliciumot na svetskiot pazar, novoto rakovodstvo go
ohrabri samo do tuka.
Ostatokot od kapacitetite
stoi prazen. Stotici rabotnici se vo nade` deka
proizvodstvoto }e se zgolemuva, a so toa fabrikata }e
ima potreba od pogolema
rabotna sila.
- Vo 2007 i 2008 godina
imavme eden galopira~ki
trend na cenata na metalite, tuka e i ferosiliciumot, koj se koristi vo proizvodstvoto. Mislam deka
toa nema da se povtori nikoga{, a i ne e dobro da se
povtori, bidej}i taka bi se
povtorila krizata. Dobro
e cenite da zadr`at edno
nivo koe }e bide stabilno
za site - izjavi Ko~o An|u{ev, direktor na „Metal
invest EFT“.
Makedonija e bogata so
kvarcna ruda, od koja se dobiva ferosilicium, velat
vo Kombinatot. So po~etokot na prerabotkata, rudata se otkupuva od doma{ni-
te rudnici, a jaglenot se
uvezuva od pove}e zemji.
Golem benefit od izvozot
{to go pravi Kombinatot
od Jegunovce ima i dr`avata, koj, koga bi se rabotelo so poln kapacitet, bi
mo`el da dostigne i do nekolku desetici milioni
evra. Zasega, od ovie pe~ki izleguvaat samo triesetina toni ferosilicium
dnevno.
- Makedonija ima dovolno surovini za proizvodstvo na ferosilicium,
koga zboruvame za rudata kvarcot, toj e od doma{ni
iskopuvawa. No, kvalitetot
na onoj jaglen {to go imame
doma nam ne ni odgovara.
Zatoa koristime jaglen od
uvoz, od Kolumbija, Polska
i od Ukraina. Bidej}i pe~kite se sega skoro zapaleni, sega proizveduvame
okolu 30 toni dnevno, {to
}e se zgolemi na okolu 100
toni -izjavi Xabiq Musliu, direktor na proizvodstvo vo „Metal invest
EFT“.
Poskapuvaweto na strujata i padot na cenata na
ferosiliciumot e najlo{oto scenario {to mo`e
da se slu~i, smetaat vo
„Metal invest“. –Pedeset
otsto od cenata na ferosiliciumot otpa|a na cenata
na strujata. No, nie tuka
imame edna prednost,
obezbedivme fiksna cena
na strujata do krajot na godinata. Toa zna~i deka, ako
drasti~no ne se namali pobaruva~kata i cenata na
ferosiliciumot na svetskiot pazar vo sledniov
period }e imame mo`nost
fabrikata vo Jegunovce da
raboti na podolg rok, - izjavi Ko~o An|u{ev, direktor
na „Metal invest EFT“.
Svetskata ekonomska
kriza osobeno ja pogodi
metaloprerabotuva~kata
industrija.
Propadna
proizvodstvoto. Sega o~ekuvawata se naso~eni kon
promenite na svetskiot
pazar, od {to zavisi izvozot, so toa i egzistencijata na vrabotenite vo
ovoj sektor.
„Indeks“ vo
„Biznis info“
„MIKROSAM“ A.D. OD PRILEP PROSLAVI 20-GODI[EN JUBILEJ
Proizvodstvo na vrvna tehnologija
i na vrven nau~en kadar
akedonskata kompanija za
dizajnirawe i proizvodstvo na sovremeni, kompjuterski upravuvani ma{ini so visoka tehnologija „Mikrosam“ od
Prilep, od 13 do 15 maj 2010 godina, na originalen i vpe~atliv na~in go proslavi svojot 20-godi{en
jubilej, pod mototo „20 godini izvoz na znaewe“. Preku tridneven
performans i prakti~no pretstavuvawe na ~etirite glavni oblasti na dejstvuvawe: mehanika, robotika, avtomatika i programirawe, kompanijata neposredno, na
ednostaven na~in im ja dobli`i
visokata tehnologija i tehnolo{kite dostignuvawa na stopanstvenicite i na gra|anite na Republika Makedonija.
Ovoj jubilej se sovpa|a so promoviraweto na nivnoto dosega
najgolemo tehnolo{ko dostignuvawe, najnovata ma{ina nameneta za proizvodstvo na kriti~nite
delovi na avioni i na sateliti.
Akcionerskoto dru{tvo „Mikrosam“, ~ij tim za uspesi vo vrvnata tehnologija go pretstavuvaat
educirani i doka`ani nau~ni kadri, proizveduva ma{ini {to se
koristat vo avtomobilskata, avi-
M
„ Kompanijata, ~ij tim go pretstavuvaat educirani i doka`ani
nau~ni kadri, proizveduva ma{ini {to se koristat vo avtomobilskata, avionskata, vselenskata industrija, industrijata za
transport na nafta i na gas, za transport na voda i na otpadni
vodi i delovi za potrebite na hemiskata industrija
Pretstavnicite na Stopanskata komora na Makedonija vo razgovor so
Blagoja Samakoski, sopstvenik na „Mikrosam“ od Prilep
onskata, vselenskata industrija,
industrijata za transport na nafta i na gas, za transport na voda
i na otpadni vodi i delovi za potrebite na hemiskata industrija.
Portfolioto {to zad sebe go
ima ovoj renomirana doma{en
firma so svetsko renome, e samo
dokaz za uspesite postignati vo izminatite dve decenii. Za toa vreme kompanijata ispora~a preku 100
proizvodni linii, vo pove}e od 25
zemji od celiot svet. Denes, „Mikrosam“ gi plasira svoite proizvodi re~isi vo site zemji vo regionot, ~lenkite na Evropskata unija, potoa Rusija, Kina i Japonija.
Denovive na najpresti`niot
saem vo svetot, Evropski denovi
na kompoziti „JECCOMPOSITES
SHOW“, {to se odr`a vo Pariz,
kade se pretstavuvaat najgolemite firmi od podra~jeto na aviotehnikata, vselenskata tehnika i
proizvodstvoto na kompoziti, ekipata na „Mikrosam“ od Prilep za
prvpat go poka`a svoeto dosega
najgolemo tehnolo{ko dostignuvawe - ma{ina nameneta za proizvodstvo na kriti~nite delovi na
avioni i na sateliti. Timot koj ja
konstruira{e i ja realizira ovaa
ma{ina e sostaven od iskusni in`eneri i od mladi stru~waci, me|u koi se nao|aat i nekolku programeri koi so uspeh ja zavr{ile
Akademijata na „Mikrosam“.
Osven vo Makedonija, vakov
tip ma{ina dosega se proizveduva vo SAD, Francija i [panija, i
pretstavuva vrvno dostignuvawe
vo tehnolo{kiot razvoj na firmata, a soodvetno i na dr`avata.
Pokraj ovie osnovni aktivnosti, od 2007 godina „Mikrosam“ vo
ramkite na svoeto rabotewe ja
osnova i „Akademija Mikrosam“,
kade osnovnata zada~a e edukacija i obuka na mladi, talentirani
kadri, koi preku besplatna obuka
od vrvni profesori dobivaat napredni znaewa za programirawe,
matematika i za proektirawe so
sovremeni softverski programi.
Jadranka Arizankovska
Vojkan Nikolovski
24
OCENKI
BIZNIS INFO
^etvrtok, 20 maj 2010
INDEKS NA KORUPCIJATA – ZEMJAVA LANI NA 71 MESTO VO DRU[TVO SO BUGARIJA, GRCIJA I SO ROMANIJA
Dobar napredok vo regulativata,
preostanuva sproveduvaweto
o me|unarodnata ekonomija se vospostaveni pove}e pokazateli,
koi sekoj na svoj na~in davaat slika na sostojbite vo
odredena dr`ava i vo odredeni aspekti na op{testveniot i ekonomskiot `ivot.
Takov e primerot so globalniot indeks na korupcija,
potoa indeksot na ekonomska sloboda, indeksot na
konkurentnosta, rangirawata na „Duing biznis“ pri
Svetskata banka, kako i kreditnite rejtinzi na dr`avata. Vo prodol`enija na „Biz-
V
„ Na 26 maj 2010 godina vo Stopanskata komora na Makedonija zaedno so Transparentnost nulta korupcija se organizira konferencija na koja {to, me|u drugoto, }e bide
promoviran vodi~ot „Delovni principi za borba protiv potkup“
me {to zna~i globalniot
indeks na korupcijata? Ovoj
indeks sekoja godina go objavuva Transparency international, spored posebna metodologija koja opfa}a {irok
spektar na pra{awa koi
imaat dopirni to~ki so korupcijata. Toa se odnesuva,
pred s*, na:
- mitoto i {to se preze-
posledniot izve{taj za
2009 godina opfateni se
180 zemji, me|u koi i na{ata
dr`ava. Za na{ata dr`ava
rangot e napraven vrz osnova na {est nezavisni izve{tai.
Od ovaa tabela mo`at
da se izvle~at slednite
zaklu~oci:
Makedonija kontinuira-
Bukure{t
nis info“ }e se obideme da
ja zapoznaeme javnosta so
zna~eweto na ovie indeksi.
Kako prvo, javnosta treba da znae deka ovie rangirawa se odoma}ineti vo me|unarodnite ekonomski i
finansiski istra`uvawa i
vo praktikata. Zatoa, ne dr`i sekoe razmisluvawe od
tipot deka tie istra`uvawa
ne se soodvetni za na{ata
dr`ava. Interesot i potrebata na na{ata dr`ava e da
bide zastapena vo ovie rangirawa i da se trudi da postignuva podobri rezultati
bidej}i vo globalizacijata
na ekonomijata, vo koja{to
se nao|a i na{ata dr`ava,
tie ni se potrebni i treba
da bideme svesni deka }e
bideme pod postojano nabquduvawe od relevantnite
me|unarodni organizacii i
institucii.
Vo ovoj slu~aj, da vidi-
ma za da se iskoreni;
- korporativnite izmami;
- kartelite;
- korupcijata vo snabduvaweto i me|unarodnite
transakcii i sli~no.
Celta na ovoj indeks e
da pomogne vo borbata protiv korupcijata vo biznisot,
da se identifikuvaat podra~jata za reformi i da se
potencira na koj na~in kompaniite, vladite, investitorite, potro{uva~ite i
drugite zasegnati subjekti
mo`at da pridonesat da se
zgolemi korporativniot integritet i da se presretnat
predizvicite {to gi nametnuva korupcijata vrz stopanskiot rast i razvoj. Indeksot go odrazuva stepenot
na korupcija vo javniot sektor.
Na{ata dr`ava e zastapena vo mereweto na ovoj
indeks od 2003 godina. Vo
no go podobruva indeksot na
korupcijata. Toa e za pozdravuvawe;
aktuelniot rang za 2009
godina ne treba da n* zala`uva bidej}i s* u{te e visok i ne treba da ni bide
opravduvawe {to na ist
rang se nao|aat tri zemji~lenki na Evropskata unija.
Makedonija mo`e pove}e i
na{ primer treba da bidat
zemjite so dobar indeks na
korupcija.
No, sega da gi vidime
ocenite {to gi dade Evropskata komisija. Vo Izve{tajot na Evropskata komisija
za napredokot na Republika
Makedonija za 2009 godina
se veli:
„Sevkupno e postignat
dobar napredok vo sproveduvaweto na antikorupciskata politika. Izborniot
zakonik, Zakonot za finansirawe na politi~kite par-
Sofija
tii i Zakonot za spre~uvawe
sudir na interesi bea izmeneti za da se zajakne transparentnosta i bea vovedeni
novi odredbi za nezakonsko
bogatewe. Ima{e dopolnitelni obvinenija i osudi vo
golemi slu~ai i se podobri
sorabotkata me|u instituciite za sproveduvawe na Zakonot. Sepak, korupcijata
ostanuva
{irokorasprostraneta i prodol`uva da
bide seriozen problem vo
mnogu oblasti. Potrebni se
neprekinati napori, osobeno vo sproveduvaweto na zakonskata ramka“.
Kade e mestoto na biznisot vo borbata protiv korupcijata?
Generalnoto sobranie
na Obedinetite nacii ima
usvoeno Globalna deklaracija od 10 principi, koja
stapi na sila na 14.12.2005
godina i vo koja {to desettiot princip glasi:
- „Biznisite }e rabotat
protiv korupcijata vo site
formi, vklu~uvaj}i gi iznuAtina
duvaweto i potkupot“.
Slabostite vo sistemskata regulativa, kako i vo
funkcioniraweto na instituciite na sistemot se osnovni pri~ini pred koi se
nao|aat firmite i koi generiraat koruptivno odnesuvawe. Na{ata dr`ava ne e
isklu~ena od toa.
Transparency international sogleduvaj}i go ova pra{awe ima podgotveno poseben vodi~ so naslov: „Delovni principi za borba
protiv potkup“. Tie se odnesuvaat na spre~uvawe na
pojavite na korupcijata
vnatre vo firmite, vo relaciite so drugite firmi
i so javnite slu`bi, korupcijata vo pazarnata konkurencija, korupcijata i lobiraweto, korupcijata vo
finansiskite transferi,
kako da se izgradi i da se
odr`uva sistem na korporativen integritet na firmite i sli~no.
Stopanskata komora na
Makedonija, zaedno so
Transparentnost nulta korupcija, od pred tri godini
go realizira proektot za dobro korporativno upravuvawe. Toj e dobro prifaten od
na{ite ~lenki i sekoja godina promoviravme najdobri
firmi so dobro korporativno upravuvawe. Istovremeno, preku na{ite aktivnosti
gi zapoznavame na{ite
~lenki so principite na
korporativnata op{testvena odgovornost na OECD.
Komorata u~estvuva{e vo
podgotovka na dr`avnata
Programa za prevencija i za
represija na korupcijata vo
Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata.
No, toa ne zna~i deka zapirame tuka. Na 26 maj 2010
godina, vo Stopanskata komora na Makedonija, zaedno
so Transparentnost nulta
korupcija organizirame konferencija na koja {to, me|u
drugoto, }e go promovirame
vodi~ot „Delovni principi
za borba protiv potkup“.
M-r Aco Spasovski
25
BIZNIS INFO
^etvrtok, 20 maj 2010
DELOVNI PRINCIPI ZA BORBA PROTIV POTKUPOT
Patokaz vo {est ~ekori
„ Krajna cel vo ovaa aktivnost na Transparentnost nulta korupcija e prira~nikot
„Delovnite principi za borba protiv potkupot“ da stane sekojdnevie i praktika vo
delovnoto rabotewe vo Republika Makedonija
iskusiite za korupcijata vo privatniot
sektor s* pove}e se
nametnuvaat na agendata na
me|unarodnite organizacii
i forumi. Najnovite me|unarodni dokumenti, kako
{to e Konvencijata na OON
za borba protiv korupcijata, {to Republika Makedonija ja ratifikuva{e, kako
i Konvencijata na OECD za
potkupot vo privatniot sektor i nivnite mehanizmi
za evaluacija i za nabquduvawe, s* pove}e gi zajaknu-
renti ili so vraboteni koi
gi prekr{uvaat nivnite kodeksi na odnesuvawe.
S* pogolemata primena
na stranskite zakoni za potkup, izrekuvaweto rekordni pari~ni kazni i opasnosta od krivi~ni sankcii za
direktorite na kompaniite
i vrabotenite gi teraat
firmite da zastanat i da
razmislat. Op{testvenoodgovornite investiciski
fondovi i indeksi nametnuvaat novi pritisoci so
toa {to svoite proceduri
na proverka gi dopolnuvaat
so kriteriumi za spre~uvawe potkup. Pokraj toa, bankite za razvoj i eksportnokreditnite agencii, isto
Za da im se pomogne na
kompaniite vo dizajniraweto i vo implementacijata na efektivnite politiki
za borba protiv potkupot,
Transparensi interne{nal
(TI) i Me|unarodnata organizacija za op{testvena odgovornost (Social accountability international) vo 2003 godina gi zdru`ija silite za
lansirawe na „Delovnite
principi za borba protiv
potkupot“. Podgotovkata na
„Delovnite principi za
borba protiv potkupot“ be{e sprovedena preku aktivnost {to vklu~uva{e pove}e
zasegnati strani, a vo sorabotka i so poddr{ka na
Upravniot komitet sostaven
Transparentnost nulta
korupcija vo sorabotka so
Transparency international go
prevede vtoroto i dopolneto izdanie na ovie principi na makedonski jazik. Revidiranoto izdanie, koe go
otslikuva razvojot na nastanite vo delot na borbata protiv potkupot, }e bide
promovirano na 26 maj 2010
godina vo sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija. Na promocijata se pokaneti pogolem broj stopanstvenici od Republika
Makedonija, na koi ednovremeno }e im bide prezentirana strukturata na principite i nivnata sodr`ina, a
}e se razgovara i za mo`no-
kako i na Alatka za samoocenuvawe’1 ~ija cel e da im
pomogne na kompaniite da ja
procenat seopfatnosta i
robustnosta na nivnite
programi za spre~uvawe na
potkup. Za da se osvrne na
potrebite i na odredenite
specifi~ni okolnosti na
pomalite pretprijatija, TI
go objavi prira~nikot „Delovnite principi“ vo Izdanie za mali i za sredni
pretprijatija.
Imaj}i gi predvid specifikite na sekoja dr`ava,
a ponatamu i na sekoja dejnost i pretprijatie pooddelno, se prepora~uva sekoe pretprijatie da razvie
sopstvena programa koja
cent vo ovie delovni principi se stava i na integritetot na kompaniite vo nivata delovna sorabotka so
stranstvo.
Pokraj ova, programata
treba da bide adaptirana
taka {to }e gi otslikuva delovnite okolnosti i kulturata, koi se specifi~ni za
samite pretprijatija, zemaj}i gi predvid i potencijalnite faktori na rizik, kako
{to se goleminata, sektorot, prirodata na biznisot
i prostorot na dejstvuvawe.
„Delovnite principi“ gi
ureduvaat pra{awata na
politi~kite i drugi vidovi
donacii, podarocite, gostoprimstvata i drugite tro-
vaat barawata za voveduvawe politiki za borba protiv potkupot vo delovniot
sektor. Poradi toa, smetame deka ovaa inicijativa
na Stopanskata komora na
R.Makedonija i na Transparentnost nulta korupcija e
sosema navremena i zaslu`uva silno vnimanie kako
od delovniot sektor taka i
od instituciite na dr`avata ~ija zada~a e promocija
na delovnoto rabotewe,
privlekuvawe na stranskite investicii i delovna sorabotka vo stranstvo.
Rizicite od potkup s*
pove}e gi zagri`uvaat, kako
golemite taka i malite kompanii, koi mo`at da naidat
na barawa za potkup, soo~eni so korumpirani konku-
taka, ja zajaknuvaat svojata
vnimatelnost i voveduvaat
kazneni merki za isklu~uvawe na kompaniite {to }e
bidat vme{ani vo koruptivno odnesuvawe. Posledovatelno, odgovornite kompanii ja sfa}aat potrebata da
go za{titat i da go promoviraat svojot ugled na integritet i odgovornost so ogled na toa deka akcionerite s* pomalku toleriraat
gre{ki.
Kompaniite mo`at pozitivno da odgovorat na s* pogolemite rizici i da gi ubla`at opasnostite so pomo{ na robusnite politiki,
koi se sproveduvaat na
efikasen na~in i se poddr`ani od transparentnite
procesi.
od pretstavnici od me|unarodnata biznis i akademska
zaednica, sindikatite i
drugi nevladini tela.
Od voveduvaweto na
„Delovnite principi za
borba protiv potkupot“ go
ohrabruvaat izgotvuvaweto
na kodeksi za sprotivstavuvawe na potkupot. Kompaniite i istra`uva~ite sega
gledaat na niv kako na
odrednica. Prira~nikot
„Delovnite principi za
borba protiv potkupt“ e
preveden na pove}e od deset jazici i se pretstavuvaat na seminari i vo rabotilnici pred publika koja
ja so~inuvaat lu|e od stopanstvoto i od vladinite
institucii vo mnogu zemji
{irum svetot.
stite za primena vo uslovite vo koi stopanisuvaat makedonskite kompanii.
Aktuelnite istra`uvawa poso~uvaat deka iako
kompaniite usvojuvaat politiki za borba protiv potkupot, nivnata celosna
primena i ponatamu ostanuva proces {to ne e vo celost sproveden i pretpostavuva predizvik za mnogumina. Imaj}i go ova na um,
TI razviva alatki za da im
pomogne na kompaniite vo
implementacijata. Pokraj
seopfatniot dokument na
nasoki vo vrska so delovnite principi, TI go kreira{e i Procesot za sproveduvawe vo {est ~ekori {to
nudi patokazi za razvoj i za
sproveduvawe na programa
{to e jasna, vo koja se artikulirani vrednostite na
kompanijata, politikite i
procedurite za spre~uvawe
na korupcijata i potkupot vo
site aktivnosti {to se pod
negova kontrola. Za prakti~nata primena na ovie
principi vo ramki na nivnata prezentacija }e zboruva Gro Skaren Fistro, generalen sekretar na TI od
Norve{ka, so ogled na toa
deka tie imaat pove}egodi{no iskustvo vo sorabotka so biznis-sektorot na
ovoj plan, za {to se izgotveni i posebni ramkovni dokumenti, koi ja otslikuvaat
sostojbata so regulatornite
mehanizmi i zakonodavstvoto koe e relevantno za
ovie pra{awa. Poseben ak-
{oci, takanare~eni olesnuva~ki uplati i drugo.
Krajna cel vo ovaa
aktivnost na Transparentnost nulta korupcija e „Delovnite principi za borba
protiv potkupot“ da stanat
sekojdnevie i praktika vo
delovnoto rabotewe vo Republika Makedonija. Bi bile mnogu zadovolni dokolku
kompaniite i drugite stopanski komori poka`at interes da dobijat primerok od
ovoj dokument, a isto taka na
site zainteresirani im stoime na raspolagawe za pokonkretni aktivnosti za razvivawe na delovni principi za republika Makedonija
i za pooddelni kompanii.
(Pretsedatel na Transparentnost nulta korupcija)
Pi{uva: D-r Sla|ana
Taseva
D
26
BIZNIS INFO
^etvrtok, 20 maj 2010
PET GODINI NLB PENZISKI FOND
BANKARSTVO
Zdobiena doverbata na gra|anite
o~navme kako pioneri koi ja sproveduvaa reformata na
penziskoto i na invalidskoto osiguruvawe vo Republika Makedonija. Imavme zada~a novitetot od zadol`itelno penzisko osiguruvawe da go dobli`ime do
gra|anite i da gi ubedime
deka toa e navistina dobar
produkt. Smetam deka vo
toa uspeavme, izjavi na
pres-konferencijata pretsedatelot na Upravniot
odbor na NLB Nov penziski
fond, Davor Vukadinovi}.
Akcionerskoto dru{tvo
za upravuvawe so zadol`itelni i so dobrovolni penziski fondovi NLB penziski fond odbele`uva pet
P
godini od formiraweto. So
poddr{kata na osnova~ite
NLB DD Qubqana i NLB Tutunska banka a.d. Skopje stanale prvo dru{tvo vo Makedonija, koe dobilo dozvola
da raboti so zadol`itelni
i so dobrovolni penziski
fondovi.
- Vo tekot na ovie pet godini rabotewe se soo~ivme
so mnogu situacii me|u koi
i so golemata ekonomska
kriza, no, sepak, uspeavme
da ja zadr`ime stabilnosta. Dokaz za stabilnosta i
za doverbata na na{ite klienti se nad 114.000 klienti
vo zadol`itelniot fond,
smetano zaklu~no so 30
april godinava, so nad ~etiri milijardi i 570 mili-
„ Dokaz za stabilnosta i za doverbata se 114.000 klienti vo zadol`itelniot fond, smetano zaklu~no so 30 april godinava, so pove}e ~etiri
milijardi i 570 milioni denari sredstva so koi upravuva dru{tvoto
oni denari sredstva so koi
upravuvame, dodava Davor
Vukadinovi}.
Direktorot na Sektorot
za proda`ba Petar Taleski,
kako {to pi{uva MIA,
istaknuva deka R.Makedonija od 15 juli 2009 godina se
priklu~i kon grupata dr`avi koi imaat decenisko
iskustvo vo dobrovolnoto
kapitalno finansisko penzisko osiguruvawe.
NLB penzija plus za svoeto 10-mese~no rabotewe vo
soglasnost so podatocite
NAVESTUVAWA
Prodol`uva namaluvawe na
kamatnite stapki na kreditite
Dokolku ostane stabilnosta na finansiskiot
i na monetarniot sistem
verojatno }e sledat i merki na smaluvawe na zadol`itelnata devizna rezerva. Normalno e deka kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi e sporedben primer na kamatnite
stapki na depozitite kaj
bankite, {to zna~i deka
bankite sledej}i ja referentnata kamatna stapka
}e odat na smaluvawe na
depozitite i kamatnite
stapki na kreditite.
(\or|i Jan~evski, prv
generalen direktor na
NLB Tutunska Banka i
pretsedatel na Zdru`enieto na bankarstvoto)
na Agencijata za supervizija i za kapitalno finansisko penzisko osiguruvawe,
smetano zaklu~no so 30
april ima vkupno 2.030 ~lenovi. Iako toj broj ne izgleda pregolem, sepak, nie sme
zadovolni bidej}i vo vreme
na ekonomska kriza kaj lu|eto po~na da se razviva svesta deka dr`avniot fond za
penzisko i za invalidsko
osiguruvawe nema da mo`e
da go izdr`i tovarot za isplata na toga{nite penzii i
navremeno po~nuvaat da
razmisluvaat za svojata idnina, spomenuva Petar Taleski.
Vo Slovenija duri 50 otsto od vrabotenite participiraat vo dobrovolnoto
kapitalno finansisko penzisko osiguruvawe.
[PARKASE BANKA MAKEDONIJA A.D. SKOPJE
TTK BANKA SO NOVI PAKETI PREMIUM
Vo Prilep otvorena
30 ekspozitura
Mnogu povolnosti za primateli na
plata preku bankata
[parkase banka Makedonija oficijalno ja otvori svojata 30. ekspozitura
vo Prilep. [ireweto na
delovnata mre`a na [parkase banka niz celata dr`ava e edna od glavnite
strategiski opredelbi za
2010 godina.
Pokraj ekspoziturata
vo Prilep, se planira
otvorawe nova ekspozitura i vo Skopje i realokacija na postojnite ekspozituri vo Bitola i vo Negotino. Ekspoziturata e opremena da gi izvr{uva site
bankarski uslugi.
EUROSTANDARD BANKA SO NOV PROIZVOD
TTK Banka gi promovira{e trite
novi paketi za primateli na plata vo
bankata, koi sodr`at golem broj povolnosti za korisnicite. Paketite
od 10 maj 2010 godina se dostapni za
korisnicite koi se vo redoven raboten odnos vo kompanii i vo ustanovi
koi }e sklu~at dogovor za sorabotka
so bankata.
Korisnicite na paketite Premium osnova, Premium standard i Premium plus imaat mo`nost po posebni
povlasteni uslovi, poniski provizii
i bez nadomestoci da gi koristat naj~esto koristenite bankarski proizvodi i uslugi.
Vo zavisnost od paketot, korisnicite
na paketite Premium mo`at da dobijat:
- poniski kamatni stapki za krediti od bankata;
- povisoki kamatni stapki za {tedewe vo denari i vo evra za korisnici na paketite Standard i Plus;
- dozvoleno pre~ekoruvawe i do
tri mese~ni plati i bez nadomestoci
za odobruvawe i za prodol`uvawe na
limitot;
- pla}awe do {est rati bez kamata so Visa electron;
- bez nadomestok za dopolnitelni
karti~ki od tipot na Visa electron;
- da dobijat kreditna karti~ka Vi-
sa classic bez `iranti za iznosi i do
150.000 denari;
- da koristat kreditni karti~ki
Visa classic bez godi{na ~lenarina za
prvata godina za osnovnata i za dopolnitelni karti~ki;
- Popust od 100 procenti bez nadomest za refinansirawe na kredit vo
druga banka;
- povlasteni administrativni
tro{oci od 50 procenti do 100 procenti, popust za nadomestoci za odobruvawe krediti;
- namaleni provizii za odobruvawe krediti za korisnicite na paketot
Plus.
I PROKREDIT BANKA SO ATRAKTIVNI KREDITI ZA KOMERCIJALNI VOZILA
Vo sekoe vreme za uspe{en biznis
Depozit „denar plus“
Eurostandard banka vovede nov proizvod vo paletata depozitni proizvodi,
fleksibilniot „denar plus“.
„Fleksi-depozitot“ e otvoren denarski {teden vlog
{to ovozmo`uva da se podigne za{tedata vo koe bilo
vreme od dogovorniot period na oro~uvawe. Glavna karakteristika e skalestata
kamata vo zavisnost od iznosot na {tedniot vlog i rokot
na podignuvawe na delot od
oro~enite sredstva.
Celta na ovoj proizvod
e da im se ponudi na klientite mo`nost da zarabotuvaat kamata kako za oro~en
{teden vlog, imaj}i pritoa
sloboda za fleksibilno
upravuvawe so sopstvenata za{teda. Kamatite rastat skalesto i se dvi`at
do 11,5 otsto vo zavisnost
od iznosot na {tedniot
vlog, kako i periodot na
negovoto oro~uvawe.
ProKredit banka i „Por{e Makedonija“ nudat podobreni uslovi za nabavka na novi vozila od markite „folksvagen“, {koda i „audi“ i komercijalni
vozila „folksvagen“, pod mototo „Vo sekoe vreme za uspe{en biznis“.
Vo ramkite na akcijata, koja }e
trae do krajot na juni godinava, site
zainteresirani sopstvenici na biznisi imaat mo`nost da apliciraat
za kredit za nabavka na novo vozilo
od markite „folksvagen“, „{koda“ i
„audi“ i komercijalni vozila „folksvagen“, so godi{na kamatna stapka
od samo 7,9 procenti, rok na otplata
na 72 rati i ednostavna procedura
za odobruvawe.
Imaj}i ja predvid strate{kata
opredelba na ProKredit banka i
„Por{e Makedonija“ za poddr{ka na
malite i na sredni biznisi, pretprijatijata imaat mo`nost za nabavka na
vozila i so 0 procenti u~estvo, dokolku ponudat dopolnitelno obezbeduvawe so minimalna vrednost od
100 procenti od iznosot na kreditot.
Barawata za kredit mo`e da se
popolnat vo site ekspozituri na
ProKredit banka i vo dilerskata
mre`a na „Por{e Makedonija“.
27
BIZNIS INFO
^etvrtok, 20 maj 2010
OHRIDSKA BANKA ]E JA KREDITIRA KONKURENTNOSTA NA MAKEDONSKITE KOMPANII
OP[TESTVENA ODGOVORNOST
Deset milioni evra za malite
i za srednite biznisi
Pottiknuvawe na konkurentnosta preku finansirawe na makedonskite
pretprijatija, e celta na
paketot od 10 milioni evra
{to gi obezbedi Ohridska
banka od Evropskata banka
za obnova i za razvoj i za
kreditirawe mali i sredni pretprijatija.
Finansiraweto
na
EBOR vklu~uva zaem od pet
milioni evra vo ramki na
novata Programa na bankata za poddr{ka na privatniot sektor vo Zapaden
Balkan i dopolnitelni pet
milioni evra vo kreditnata linija za odr`liva
energija na EU/EBOR vo Zapaden Balkan.
- Sredstvata od zaemot
}e se koristat za poddr{ka
na razvojot na makedonski-
te biznisi so investicii
za podobruvawe na ekolo{kite, zdravstvenite i
bezbednosnite standardi i
kvalitetot na proizvodite
vo soglasnost so barawata
na EU, kako i za finansirawe na investicii vo odr`liva energija, soop{tuvaat
od Ohridska banka.
Proektot }e im ovozmo`i na makedonskite kompanii da stanat energetski
poefikasni i da ja zajaknat
svojata konkurentnost {to
}e im ovozmo`i vlez na pazarot na EU.
Ovaa kreditna linija
}e & ovozmo`i na Ohridska
banka da go diverzificira
portfolioto za kreditirawe na malite i na srednite pretprijatija, so {to }e
pridonese kon postojan
PREDVIDUVAWA
razvoj na makedonskite
biznisi i }e im pomogne da
gi ispolnat evropskite
standardi za kvalitet.
- So ova partnerstvo
Ohridska banka prodol`uva aktivno da ja poddr`uva
makedonskata ekonomija.
Sredstvata }e se iskoristat za obezbeduvawe finansirawe na raste~kite
potrebi na privatniot sektor vo zemjata, {to e mnogu va`no vo ovaa faza od
Magi~niot svet na ~e{ki
ilustracii za deca
Ohridska banka - Societe generale group, zaedno so
Ambasadata na Republika ^e{ka vo Republika Makedonija i Muzej na Grad Skopje, se organizatori na izlo`bata „Magi~niot svet na ~e{ki ilustracii za deca“, {to od 18 maj do treti juni se odr`uva vo Skopje.
- Kako korporativno op{testveno odgovorna kompanija, sekoga{ sme otvoreni da prepoznae i da poddr`ime umetni~ki idei so zna~ajna kulturna zadnina.
Nie veruvame deka promocijata i razmenata na interkulturni vrednosti preku umetnosta pretstavuva u{te
eden na~in koj pridonesuva za ponatamo{na evropeizacija na zemjata. So ovaa izlo`ba, na{ata intencija
e da potvrdime deka pokraj ekonomskite aspekti od na{eto dejstvuvawe nie oddavame golemo zna~ewe, vnimanie i poddr{ka i na drugite vrednosni aspekti od
`ivotot, kako {to e kulturata – veli Svetlana Risteska, rakovoditel na Direkcija za komunikacii i za
strate{ki marketing vo Ohridska banka.
ekonomskiot razvoj. So fokus kon finansirawe na
proekti za zelena energija,
energetska efikasnost i
obnovliva energija, Ohridska banka stimulira finansirawe na proizvods-
tveni kapaciteti vo soglasnost so standardite na
EU, istaknuva Jitka Pantu~kova, pretsedatel na
Upraven odbor na Ohridska
banka na grupacijata Sosiete `eneral.
(V. M.)
SVRTUVAWE KON SKAPOCENIOT METAL
Dali zlatoto e nova svetska
rezervna valuta?
merikanskiot dolar so
decenii e glavna svetska
rezervna valuta. Ovoj
fakt na Soedinetite Amerikanski Dr`avi ima ovozmo`i
ogromna ekonomska mo}.
No, kako {to ekonomijata na
SAD vo poslednite deset godini po~na da opa|a, drugite zemji o~ajni~ki sakaat da se trgnat
od dolarot i da najdat drugi
mo`nosti. Dolgo vreme se veruva{e deka evroto bi mo`elo da
stane nova golema svetska rezervna valuta. Sepak, neodamne{nata dol`ni~ka kriza vo Grcija, kako i ogromnata finansiska nestabilnost vo Portugalija, [panija i Italija, rezultira{e so gubewe na doverbata
na investitorite vo evroto.
Se pojavija informacii deka evroto nema da ja pre`ivee
dol`ni~kata kriza koja {to se
pro{iri niz Evropa. I dodeka
evroto i amerikanskiot dolar
stojat na nesigurni noze, investitorite baraat na~ini kako
sigurno da gi vlo`at svoite
finansiski sredstva. Taka, s*
pove}e po~naa da investiraat
vo zlato.
Toga{, dali zlatoto stana
nova rezervna valuta? Dali
pobaruva~kata }e ja podigne cenata na zlatoto vo nepredvideni viso~ini? Fakt e deka s*
A
„ Poradi slabeeweto na amerikanskata ekonomija i na evropskata dol`ni~ka kriza
od valuti investitorite se vrtat kon skapoceniot metal, pi{uva moskovska „Pravda“
dodeka valutite vo svetot prodol`at da poka`uvaat nestabilnost, investitorite i ponatamu prednost }e mu davaat na
zlatoto. Zemjite od celiot svet
baraat na~ini da napravat diverzifikacija na svoite golemi rezervi na stranska valuta.
Na primer, Kina momentalno
ima rezerva od pove}e od dva
biliona dolari i ve}e dolgo
vreme saka da gi namali rezervite vrzani za dolarot. No, vo
koja druga valuta }e mo`e Kina
da investira?
Evropa se raspa|a kako kostum od 20 amerikanski dolari.
Postoi opravdan strav deka Grcija e prvata domino-plo~ka,
koja }e padne i deka naskoro
zemjite kako Portugalija, Italija i [panija, poradi {ireweto na dol`ni~kata kriza }e
po~nat da go molat Me|unarodniot monetaren fond za pomo{.
A {to e so britanskata funta?
Fakt e deka funtata sega ne e
najdobriot izbor bidej}i Britanija, isto taka, se soo~uva so
golema dol`ni~ka kriza.
Guvernerot na Bankata na
Anglija Mervin King neodamna
predupredi deka javniot gnev
Rekordi na zlatoto
Kon krajot na 2011 godina cenata na zlatoto bi mo`ela da dostigne 1.500 dolari za fina unca, predviduva direktorot na sektorot za istra`uvawe na svetskite pazari na surovini pri amerikanskata banka Meri Lin~, Francisko Blan{. Analiti~arite
istaknuvaat deka zagri`enost za evropskata ekonomija ja zgolemi
cenata na zlatoto.
Edna unca (31,1 grama) zlato na 12 maj dostigna maksimum od
1.235 dolari. Vrednosta na zlatoto od septemvri 2008 godini se
zgolemi za 75 otsto.
Francisko Blan{ prognozira i deka prose~nata cena na bakarot godinava }e bide 7.275 dolari za ton, a vo 2011 }e iznesuva 8.000 toni. Dodeka prose~nata cena na aluminiumot godinava }e
se dvi`i okolu 2.275 dolari za ton.
poradi „politikata na {tedewe“, koja {to naskoro }e mora
da se primeni vo Velika Britanija, }e bide tolku `estok, poradi {to koja i da bilo partija
{to }e pobedi na izborite }e
nema dolgo vreme da ima vistinska sila. A, {to e so japonskiot jen? Ironi~no, vo poslednive nekolku denovi ima{e
nekoi dobli`uvawa do jenot, no
fakt e deka problemite so japonskiot dolg se edni od najlo-
{ite vo svetot.
Japonskiot bruto-javen dolg
dostigna 201 otsto od doma{niot bruto-proizvod, a Japonija
se soo~uva so deflacija ve}e
13 meseci po red. No, jenot voop{to ne e siguren. Dali toa
vodi kon vra}awe kon dolarot?
Ne. Postojat dobri pri~ini zo{to mnogu zemji sakaat da se ottrgnat od dolarot. Soedinetite
Amerikanski Dr`avi imaat akumulirano najgolem dolg vo
istorijata na svetot, a duri i
Vladata na SAD priznava deka
e vo finansiska nasoka, koja ne
e odr`liva. Se ~ini deka zlatoto e najbezbedno. Cenata na
zlatoto minatata nedela porasna na 1.210 amerikanski dolari za unca. Dodeka investitorite begaat od glavnite valuti, izrazite „begawe kon kvalitet“ i „sigurno pribe`i{te“ s*
pove}e se koristat pri opi{uvaweto na zlatoto.
28
BIZNIS INFO
^etvrtok, 20 maj 2010
STUDENTI OD EVROPSKIOT UNIVERZITET REPUBLIKA MAKEDONIJA (EURM) USPE[NO JA REALIZIRAA
STUDENTSKATA PRAKTIKA VO STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA
Teoretskoto znaewe potkrepeno
i so prakti~na rabota
o izminatite dve nedeli studentite od
Evropskiot univerzitet Republika Makedonija
od grupite za marketing i za
menaxment, politi~ki nauki
i informatika, ja realiziraa svojata studentska praktika vo Stopanskata komora
na Makedonija. Toa e rezultat na vospostavenata tradicija na sorabotka me|u najstarata i najbrojnata delovna asocijacija vo zemjava i
visokoobrazovnite institucii, me|u koi e i potpi{aniot Memorandum za sorabotka
so Evropskiot univerzitet
V
na Republika Makedonija vo
delot na realizacija na studentska praktika.
Tie se zapoznaa so raboteweto na oblicite i telata na organiziraweto na
Komorata, nejzinite direkcii, zdru`enijata i grupaciite, kako i so funkcioniraweto i na va{ata biznis-kancelarija. Pritoa,
imaa mo`nost da prisustvuvaat na pove}e nastani {to
se organiziraa vo ramkite
na Komorata, kako {to se
sednici, pres-konferencii, forumi, rabotilnici...Studentite u~estvuvaa
na seminarot so raboten
naslov „Zakonot za rabotni
odnosi“, kako i na sredbata
so novite ~lenki na Komorata, koja tradicionalno
se odr`uva vo sekoj mesec
vo prostoriite na Komorata. Bea aktivni u~esnici i
vo delot vo koj se realizira i nedelnoto izdanie
„Biznis info“, kade {to se
podgotvuvaat tekstovi {to
se odnesuvaat na vkupnoto
stopanstvo i na ekonomijata vo zemjava.
Tie aktivno se vklu~ija vo proekti koi se realiziraat vo momentot vo de-
lovnata asocijacija i
istovremeno u~estvuvaa
vo tekovnite aktivnosti
vo direkciite.
Na krajot od zavr{enata prakti~na obuka studentite se steknaa i so
sertifikati za uspe{no
zavr{ena studentska praktika, {to im gi dodeli
Aneta Trajkovska, direktor na Direkcijata za op{ti i delovni uslugi. Na
zavr{nata sredba so del
od vrabotenite vo Komorata gi razmenija svoite
dvonedelni
prakti~ni
iskustva.
(A. St.)
INICIJATIVI
Prodol`uva
akcijata za
~istewe na
rekite vo
zemjava
So Odluka na Vladata na Republika Makedonija, Ministerstvoto za
transport i za vrski, zaedno so drugi ministerstva, dr`avni i lokalni
institucii, a vo sorabotka i so Stopanskata komora na Makedonija i
ovaa godina ja prodol`uva akcijata za ~istewe na
rekite i del od krajbre`jeto na Prespansko Ezero.
Vo soglasnost so Akcioniot plan se definirani delnicite za ~istewe na rekite vo Republika Makedonija i toa:
Vardar, Crna Reka, Lepenec, Kriva Reka, Crn
Drim, Sateska, Daljan,
Gra{nica, Golema Reka,
Dragor, [emnica, Bistrica, Strumica, Treska, Orizarska, Zrnovska, Bo{ava, Kameni~ka,
Mrzenska, Babuna, Prespansko Ezero i drugi.
Ministerstvoto za
transport i za vrski i
Vladata na Republika
Makedonija se zadovolni
od sorabotkata so biznis-sektorot, a za u{te
pozabele`itelni rezultati Stopanskata komora
na Makedonija i ovaa godina gi povikuva firmite povtorno da se vklu~at vo akcijata.
Firmite svojot interes za vklu~uvawe vo ~isteweto na rekite, kako i
slobodnite kapaciteti
za anga`irawe na potrebna mehanizacija, mo`at da gi prijavat vo
Stopanskata komora na
Makedonija.
Lica za kontakt:
Sa{o Despotovski
Tel. 02/32 44 089
E-po{ta: saso@mchamber. mk
Marija Petroska
Tel. 02/ 32 44 017
E-po{ta: marija@mchamber. mk
29
BIZNIS INFO
^etvrtok, 20 maj 2010
NA PRVI JUNI 2010 GODINA VO STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA
Makedonsko-italijanski biznis-forum
Trst
Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so ARIES - Specijalna agencija vo Stopanskata komora na Trst, go najavuva odr`uvaweto na Makedonsko-italijanskiot
biznis-forum. Forumot }e se odr`i
na prvi juni 2010 godina (vtornik),
so po~etok vo 9:30 ~asot, vo Stopanskata komora na Makedonija.
Biznis-delegacijata e sostavena od kompanii koi pokraj italijanskiot, vo golema mera se zastapeni i vo zemjite od regionot, a
imaat namera da gi pro{irat svoite delovni aktivnosti na makedonskiot pazar preku vospostavuvawe sorabotka so lokalni partneri. Stanuva zbor za renomirani
italijanski kompanii od nekolku
stopanski dejnosti: grade`ni materijali, proizvodstvo i trgovija so
kafe, greewe, klimatizacija, trgovija i distribucija, zemjodelski
ma{ini, mebel, vnatre{en dizajn.
Italijanskite kompanii - u~es-
^LENSTVOTO E MO]
„MOBIL PORTO – TIM“, SKOPJE
„EDINSTVO“ OD STRUGA KVALITETNO I VO ROK GI
ISPOLNUVA OBVRSKITE KON STRANSKITE KUPUVA^I
Partnerite „krojat“ solidni
finansiski rezultati
Fabrikata za proizvodstvo na tekstilni proizvodi, rabotna i za HTZ oprema „Edinstvo“ od Struga postoi u{te od
1956 godina, koga za prvpat e registrirana kako proizvoditel na tekstilna konfekcija. Po nizata promeni i usoglasuvawa so zakonskite propisi od 2010 godina
e vo sopstvenost na „Automarket“ od Struga. Prete`na dejnost na dru{tvoto e proizvodstvo na rabotna obleka –HTZ oprema i toa: rabotni uniformi, klasi~ni,
pilotski kostumi, rabotni pantaloni za
zemjodelci, klasi~ni pantaloni, rabotni
bluzi, mantili, ko{uli, jakni, rabotni~ki kombinezoni, uniformi, prestilki,
eleci i drugo. Proizvodite se nameneti
za izvoz po principot na lon-sistem, so
mese~no proizvodstvo od 60.000 konfekciski edinici.
- Vo na{eto rabotewe, koristej}i gi
tehni~ko-tehnolo{kite soznanija od
oblasta vo koja {to dejstvuvame za da
postigneme {to podobri rezultati, se
pridr`uvame na rabotnata disciplina, so cel kvalitetno da gi ispolnime
dogovorenite obvrski kon kupuva~ite i
vo predvideniot rok. Rabotata so na{ite dolgogodi{ni partneri vo
stranstvo, Germanija, Holandija, za koi
vo kontinuitet se rabote{e po princi-
nici na biznis-forumot se zainteresirani za pronao|awe delovni
partneri od Makedonija i toa:
uvoznici, izvoznici, distributeri,
zastapnici, trgovci na golemo i
malo, trgovski agenti, konsultanti,
investitori, proektanti, partneri
za u~estvo na javni tenderi drugi.
Delovnite sredbi so italijanskite kompanii se dobra mo`nost za vospostavuvawe povisoki
oblici na sorabotka, osoznavawe
zaedni~ki delovni interesi, razvivawe na idni partnerstva.
Se pokanuvaat site zainteresirani makedonski kompanii da
go najavat svojot interes za u~estvo na biznis-forumot vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 26 maj 2010 godina (sreda). Programata i spisokot na
italijanskite firmi mo`ete da
gi prezemete od veb-portalot na
Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk
Vait Rakipi
pot na lon-sistemot, ni ovozmo`i ostvaruvawe na solidni ekonomsko-finansiski rezultati i opstanok na firmata - istaknuva Vait Rakipi, upravitel na kompanijata.
Za da se realiziraat site obvrski
kon pobaruva~ite, firmata e organizirana vo tri rabotni edinici: konfekciska
hala vo Struga so komplet kroja~ko oddelenie, disperziran pogon vo Rado`da i
disperziran pogon vo Nerezi. „Edinstvo“
raspolaga so tehni~ki kapacitet od devet
proizvodni linii, so nad 330 aktivni ma{ini za {iewe i 350 konfekciski rabotnici.
Stanka Damjanovska
Mapite za navigacija –
vistinski hit za ova sezona!
„Mobil porto-tim“ od Skopje se locirani vo kompleksot Porta Vlae, i od svoite
po~etoci do sega bele`at postoewe pove}e
od edna decenija. Nivnata dejnost e proda`ba i trgovija na mobilni telefoni, a
istovremeno se i dileri na „T-mobile“ i
uvoznici na okolu 2.000 mobilni telefoni
godi{no od Dubai. Vo nivniot proda`en
salon zastapeni se site vidovi modeli
{to postojat na pazarot: „erikson“, „nokia“,
„samsung“, „el-xi“ i drugi.
- Osven proda`ba na mobilni telefoni nudime i servis na istite, a istovremeno vr{ime i proda`ba na mobilna galanterija, zna~i, polna~i za baterii, slu{alki, u-es-be kabli i drugo. Gi servisirame site vidovi telefoni i istovremeno
vr{ime i nivno dekodirawe - veli Zoran
Mitreski, eden od menaxerite na „Mobilporto-tim“.
Me|u nivnite uslugi se vbrojuva i instalacijata na mapi za navigacija, koja
{to vo ovoj period e edna od najaktuelnite i najbarani uslugi.
- Pobaruvawata na na{ite uslugi variraat, no vo posledno vreme najaktuelna
e uslugata za instalacija na mapi za navigacija. Ovaa instalacija mo`e da se vgradi samo na mobilni uredi, koi ja poddr`uvaat, a taa im pomaga vo orientacijata vo
prostorot. Osobeno e aktuelna vo ovoj period pred da po~nat odmorite. A, po odmorite doa|aat za servisirawe na mobilnite telefoni - objasnuva Mitreski.
Spored nego, vlijanieto od svetskata
ekonomska kriza se ~uvstvuva vo sekoj segment od stopanstvoto. Pa, taka vlijanieto
ne gi odminalo i niv, no kako {to veli toj,
za sre}a na lu|eto im se neophodni mobilnite telefoni, pa nekako uspevaat da
pre`iveat.
- Godi{niot obrt od 2007 godina, pa
navamu e vo opa|awe i ako toga{ iznesuva{e 10-11 milioni denari, vo 2008 pa|a
na 5,5 milioni, dodeka vo minatata godina iznesuva{e 3 milioni denari - dodava Mitreski.
[to se odnesuva do planovite za razvoj
na biznisot, kako {to veli Mitreski, tie zasega se dvi`at vo nasoka na otvorawe proda`ni saloni vo pove}e lokacii vo gradov, a
podocna mo`ebi i vo vnatre{nosta. (A. St.)
REGIONALNA STATISTIKA
Platata vo Srbija 320 evra, najniska vo regionot
„ Srbija, pokraj Makedonija i Bosna i Hercegovina, vo regionot ima
najnizok BDP po glava na `itel, koj{to lani iznesuva{e 4.651 evra
Spored novite podatoci na
Zavodot za statistika, prose~nata plata vo Srbija iznesuva
31.734 dinari, odnosno okolu 320
evra, {to e najniska prose~na
plata me|u dr`avite od porane{na Jugoslavija.
Vo Makedonija, spored Dr`avniot zavod za statistika, prose~nata mese~na plata iznesuva
330,83 evra (20.116 denari), a vo
Bosna i Hercegovina 394,5 evra.
Sleduva Crna Gora so prose~na
plata od 456 evra.
Vo Hrvatska, prose~nata plata iznesuva 5.279 kuni, odnosno
724,13 evra, dodeka Slovenija
ima najvisoka prose~na plata vo
regionot od 935,11 evra.
Srbija, pokraj Makedonija i
Bosna i Hercegovina, vo regionot
ima najniok BDP po glava na `itel, koj minatata godina iznesuva{e 4.651 evra.
Slovenija minatata godina
ima{e najgolem BDP po glava na
`itel od 18.367 evra, Hrvatska
14.222 evra, a Crna Gora 4.908
evra. Vo Makedonija i vo Bosna i
Hercegovina, doma{niot brutoproizvod po glava na `itel iznesuva{e 3.290 evra.
Koga stanuva zbor za stapkata
na nevrabotenost, spored aktuelnite podatoci, najvisoka stapka
bele`i Makedonija od duri 33 otsto, sleduva Bosna i Hercegovina
so stapka na nevrabotenost od
23,4 otsto, Srbija so 17,4 otsto,
Hrvatska so 15 otsto i Crna Gora
so stapka na nevrabotenost od
14,7 otsto.
30
BIZNIS INFO
„MERIOT INTERNE[NL“ ]E GRADI HOTEL VO CENTAROT NA SKOPJE
Investicija te{ka 37 milioni evra
Kaj plo{tadot „Makedonija“ }e se gradi hotel „Meriot Skopje“ vo koj }e bidat
investirani 37 milioni
evra. Objektot }e go gradat
kompanijata za hotelierstvo „Meriot interne{nl“ vo
sorabotka so
„Divelop
grup“. Za taa cel, dogovor za
sorabotka potpi{aa Ervin
K. Karlton, glaven direktor
za Evropa za razvoj na sinxirot od hoteli „Meriot“ i
Aleksandar Ivanovski, generalen direktor na „Divelop grup“.
Hotelot, {to }e se gradi
na povr{ina od 20.000 kvadratni metri, }e ima 180
sobi, 16 luksuzni apartmani i eden pretsedatelski
apartman, dve sali za ru~awe, spa-centar i gradina na
najvisokiot kat. Vnatre{nosta }e bide vo moderen luksuzen stil, dodeka vo izvedbata na nadvore{niot
izgled }e se zapazi istori-
skiot izgled.
Otvoraweto na „Meriot
Skopje“, {to }e bide prviot
hotel od za{titena marka
vo Skopje, so internacio-
nalno upravuvawe, spored
najavite od investitorite,
treba da bide vo 2013 godina.
Na potpi{uvaweto na
dogovorot na dvete kompanii prisustvuvaa ambasadorot na SAD vo R.Makedonija Filip Riker, vicepremierot za ekonomski pra{awa vo Vladata na R.M. Vladimir Pe{evski, pretsedava~ot na Sobranieto na
Stopanskata komora na Makedonija, Antoni Pe{ev,
gradona~alnikot na Skopje
Koce Trajanovski...
Izgradbata na hotelot
vo Skopje e prva investicija na „Meriot Interne{nl“
na Balkanot. Kompanijata
poseduva pove}e od 3.400
hoteli vo 70 zemji.
^etvrtok, 20 maj 2010
AGENCIJATA ZA VRABOTUVAWE NA
R.MAKEDONIJA JA OLESNUVA PONUDATA I
POBARUVA^KATA NA RABOTA VO DR@AVAVA
Elektronska prijava
i odjava na rabotnici
Agencijata za vrabotuvawe na Republika Makedonija promovira{e integrirano softversko re{enie, koe }e im pomogne na
licata koi baraat rabota
da gi najdat potrebnite informacii za toa koi rabotni mesta se dostapni i
da doznaat kakvi profili
na rabotnici vo momentot
se potrebni na pazarot na
trud. Ovoj softver }e im
ovozmo`i na licata koi
baraat rabota (bez ogled
dali se nevraboteni ili
rabotno anga`irani) da
prebaruvaat za potrebite
na razli~ni profesii, da
doznaat koi ve{tini se potrebni i koi se prose~nite
plati, i da dobijat pomo{
pri razvojot na nivnata kariera.
Na rabotodavcite, pak,
softverot im ovozmo`uva
skratuvawe i olesnuvawe
na procesot na vrabotuvawe novi kadri bidej}i tie
}e bidat vo mo`nost da objavat oglasi za rabota na
internet i da imaat pristap do biografii.
Direktorkata na AVRM
Biljana Jovanovska re~e
deka noviot softver koj e
baziran na dokumentot
„Vizija 2011“ pretstavuva
eden vid edno{alterski
sistem koj ovozmo`uva
elektronska prijava i odjava na zasnovani rabotni
odnosi:
- So implementacijata
na softverot }e se podobri postojnata usluga na
AVRM i }e se vovedat novi
uslugi za vrabotuvawe i za
samovrabotuvawe po elektronski pat. Korisnici na
sistemot mo`e da bidat i
organizaciite so koi sora-
botuva Agencijata.
Softverot be{e kreiran od strana na Proektot
na USAID za delovno opkru`uvawe so cel da & se
pomogne na AVRM da stane
poaktivna i poefikasna
agencija. Integriranoto
softversko re{enie, koe
go izraboti kompanijata
„Nekstsens“, }e go podobri
spojuvaweto na ponudata
i na pobaruva~kata na
trudot.
Spored Vasko Kronevski, direktor na „Nekstsens“, isporakata na uslugite na AVRM po elektronski pat, me|udrugoto,
}e dovede i do zgolemuvawe i do podobruvawe na
kvalitetot na uslugite,
kako i do poednostavuvawe na procesot na vrabotuvawe.
- Osnovnata misija na
Agencijata za vrabotuvawe
na Republika Makedonija e
da im pomogne na lu|eto da
najdat rabota i da im pomogne na rabotodavcite da
najdat rabotnici. So ovoj
sistem site gra|ani i organizacii da bidat vo mo`nost da dobijat efektivni,
a`urirani i korisni informacii - re~e Majkl
Fric, direktor na Misijata na USAID vo Republika
Makedonija.
Inaku, Proektot na
USAID za delovno okru`uvawe go poddr`uva procesot na modernizacija
na Agencijata za vrabotuvawe u{te od 2007 godina, preku zajaknuvawe na
delokrugot i na kvalitetot na uslugite na Agencijata preku upotrebata na
informati~ki i komunikaciski tehnologii.
V.M.
NOVI ZAKONSKI PROPISI VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Slu`ben vesnik na RM broj 65/2010 godina
z Listi na {tetni organizmi, rastenija, rastitelni
proizvodi i drugi objekti i predmeti;
Slu`ben vesnik na RM broj 66/2010 godina
z Zakon za revizija na instrumentot za pretpristapna pomo{ (IPA);
Slu`ben vesnik na RM broj 67/2010 godina
z Zakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot
za vr{ewe uslugi za brz transfer na pari;
z Zakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot
za bankite;
z Zakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot
za menica;
z Zakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot
za prezemawe na akcionerskite dru{tva;
z Zakon za izmenuvawe na Zakonot za investiciski
fondovi;
z Zakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot
za supervizija na osiguruvawe;
z Zakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot
za ribarstvo i akvakultura;
Slu`ben vesnik na RM broj 68/2010 godina
z Pravilnik za na~inot, postapkata i potrebnata
dokumentacija za dobivawe dozvola za osnovawe podru`nica na stransko dru{tvo za upravuvawe so investiciski fondovi vo Republika Makedonija;
z Pravilnik za dozvoleni vlo`uvawa, ograni~uvawa na vlo`uvawata i pre~ekoruvawe na ograni~uvawata za vlo`uvawe na imotot na zatvoreniot fond;
31
BIZNIS INFO
^etvrtok, 20 maj 2010
PONUDA - POBARUVA^KA
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA MA[INI-LINII ZA PAKUVAWE NA
SVE@ ZELEN^UK I OVO[JE
Validnost do: 14.9.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA HIRU[KI LUPI I STERILNI NEUROHIRU[KI VATI
Validnost do: 30.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
PUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 17.12.2010 godina
Vid sorabotka: Iznajmuvawe deloven prostor
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA NA MEHANIZACIJA ZA ODR@UVAWE NA PATI[TA
I ULICI VO LETEN I VO ZIMSKI PERIOD, ROTACISKI SILOSNI RASFRLUVA^I NA SOL, TRAKTORSKI SAMOTOVAREN RASTURA^ NA SOL, PALETA NA SNE@NI PLUGOVI I DRUGI ELEMENTI
ZA KOMUNALNO ODR@UVAWE
Validnost do: 20.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
KEDONIJA ZA PLASMAN NA OPREMA ZA STAKLENI BAV^I
(ORAN@ERII) I MA[INI ZA STAKLENI BAV^I I NIVNO ODR@UVAWE
Validnost do: 22.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI KONSALTING USLUGI ZA IMPLEMENTACIJA NA HALAL PROGRAMATA NAMENETA ZA PROIZVODITELI NA HRANA KOI SAKAAT SVOITE PROIZVODI DA GI
PLASIRAAT NA PAZARITE NA BLISKIOT ISTOK
Validnost do: 30.9.2010 godina
Vid sorabotka: Konsultantska usluga
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i pijalaci
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA IZOLACIONI MATERIJALI ZA GRADE@NI[TVO
Validnost do: 14.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SRPSKA KOMPANIJA NUDI VRVNA TEHNOLOGIJA KOJA GARANTIRA BRZI I POVOLNI RE[ENIJA VO SOBIRAWE, PRERABOTKA, RECIKLIRAWE I OTSTRANUVAWE NA OTPAD
Validnost do: 13.12.2010 godina
Oblast na sorabotka: Komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni
aktivnosti
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BELGISKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA INOVATIVNI FARMACEVTSKI
PROIZVODI NAMENETI ZA @ENI
Validnost do: 25.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA TE^NO VE[TA^KO \UBRIVO VO
MALI PAKUVAWA ZA DOMA]INSTVA I ZA GOLEMI KONTEJNERI
ZA POTREBITE NA ZEMJODELSTVOTO
Validnost do: 26.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI INERTNI MATERIJALI ZA
PROIZVODSTVO NA MALTERI I BETON
Validnost do: 25.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA IMA INTERES ZA SORABOTAKA SO FIRMI OD REPUBLIKA MAKEDONIJA KOI PROIZVEDUVAAT STRUGOTINI OD DRVO A SE UPOTREBUVAAT ZA IZRABOTKA NA PELETI, BARANATA KOLI^INA TREBA DA BIDE 1.800 KUBNI METRI
MESE^NO, A VO MOMENTOT BARAAT 360 KUBNI METRI
Validnost do: 18.12.2010
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Obrabotka na drvo i na proizvodi od drvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ASORTIMAN NA SPECIJALNI PROIZVODI SPECIJALNI NAMENETI ZA PROSTORII ZA PU[EWE, TRI VIDA KOI LESNO SE MONTIRAAT NA
SID , VERTIKALNI PEPELNICI, NASTRE[NICI ZA PU[A^KI ZONI KOI GI [TITAT PU[A^ITE OD VREMENSKI NEPRILIKI
Validnost do: 25.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO TEKSTILNI
MAKEDONSKI KOMPANII KOI PROIZVEDUVAAT [TOF SO VISOK KVALITET KOI SE KORISTAT ZA IZRABOTKA NA BRENDIRANI PROIZVODI
Validnost do: 12.6.2010 godina
Vid sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotka
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i na tekstilni
proizvodi
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASAMAN NA POZAMANTERIJA (TRAKI
OD SVILA, ^IPKA,GAJTANI PAMU^NI, SVILENI)
Validnost do: 19.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI VODENO STAKLO
Validnost do: 5.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
Ponudata se odnesuva na: Evropska unija, Zemji na Centralna i na
Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI MIKROBIOLO[KI \UBRIVA
BAKTOFIL A10 I B10 ^IJA UPOTREBA E MNOGU EFIKASNA
VEDNA[ PO @ETVATA
Validnost do: 11.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na
Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA HIDRAULI^NI VENTILI
Validnost do: 22.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NA AMBALA@A ZA AKUMULATORI, FARMACEVTSKA INDUSTRIJA I ZEMJODELSTVO
Validnost do: 23.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA SORABOTKA SO
FARMACEVTSKA I SO KOZMETI^KA INDUSTRIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA KOJA BI SE ODNESUVALA NA KUPUVAWE SUROVINI, EKSTRATI, NO I PRODA@BA NA KOZMETIKA KAKO
EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK
Validnost do: 4.9.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i hemiski vlakna
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO ALBANSKI
DISTRIBUTERI ZA PLASMAN NA ALBANSKIOT PAZAR NA BEZALKOHOLNI PIJALACI, SIRUPI I MINERALNA VODA
Validnost do: 18.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Evropska unija , Zemji na Centralna i na
Isto~na Evropa
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI
FARMACEVTSKI FIRMI ZA PLASMAN NA AMBALA@A OD
PLASTIKA
Validnost do: 26.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i hemiski vlakna
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA SON^OGLEDOVO MASLO
Validnost do: 9.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI NA PRODA@BA PROIZVODSTVEN POGON NAMENET ZA PRIMARNO FARMACEVTSKO PROIZVODSTVO
Validnost do: 27.11.2010 godina
Vid sorabotka: Berza na investicii
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i hemiski vlakna
*
ALBANSKI LANEC NA SUPERMARKETI BARA SORABOTKA SO
PROIZVODITELI NA PREHRANBENI I NEPREHRANBENI PROIZVODI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 13.06.2010
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i na pijalaci
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ALUMINIUMSKI FOLII
Validnost do: 24.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI PROFILIRAN NAREBREN
PLASTIFICIRAN LIM
Validnost do: 5.9.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na
Evropa
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO STRANSKI
PARTNER ZA PLASMAN NA DOLNA OBLEKA
Validnost do: 18.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Evropska unija , Zemji na Centralna i na
Isto~na Evropa
* * * * * * * * *
BUGARSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA IZGRADBA NA
FABRIKA ZA PROIZVODSTVO NA PEKTIN OD JABOLKO VO RE-
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA OPREMA ZA PEKARSKA INDUSTRIJA
Validnost do: 22.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MA-
Kontakt adresa:
Stopanskata komora na Makedonija
ul. Dimitrie ^upovski, 13
1000 Skopje
Kontakt lice: Mirjana Koceva
Tel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088
Call Centar: (02) 15015
E-adresa: mirjana@mchamber.mk
32
BIZNIS INFO
^etvrtok, 20 maj 2010
NA 26 I NA 27 MAJ 2010 GODINA
Skopje
STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA I IFC ISTR
(PROGRAMA ZA ME\UNARODNI STANDARDI I ZA TEHNI^KI
REGULATIVI) VE POKANUVAAT DA U^ESTVUVATE NA OBUKATA
„CE-ozna~uvawe spored
Evropskata direktiva za grade`ni
proizvodi (89/106/EES)“
31 maj -1 juni 2010 godina, 9-17 ~asot. Sala 1, 5 kat,
Stopanska komora na Makedonija
Makedonsko-romanski
biznis-forum vo Skopje
i sredba vo Ohrid
Vo ramkite na oficijalnata poseta na pretsedatelot na Romanija, Trajan Basesku na Republika
Makedonija na 27 maj 2010
godina, vo Skopje, }e se
odr`i Makedonsko-romanski biznis-forum koj }e bide pozdraven od pretsedatelite na dvete dr`avi.
Romanskata delegacija
predvodena od Trgovskoindustriskata komora na
Prahova, koja e sostavena
od pove}e renomirani kompanii od razli~ni stopanski dejnosti, najavi interes za vospostavuvawe
inicijalni kontakti i me|usebno zapoznavawe so makedonskite kompanii na
predvidenite bilateralni
sredbi.
Vo ramkite na ovaa poseta }e se odr`at dva biznis-foruma na koi istovremeno }e bidat potpi{ani spogodbi za sorabotka
me|u regionalnite komori
i toa:
z Na 26 maj 2010 godina, vo op{tinskata zgrada
na gradot Ohrid, so po~etok vo 14:30 ~asot;
z Na 27 maj 2010 godina, vo Stopanskata komora
na Makedonija vo Skopje, so
po~etok vo 11:30 ~asot
Spored programata na
biznis forumot vo Stopanskata komora na Makedonija, }e se odr`i i prezentacija na Dunavskoto pristani{te „\ur|u“. Ovoj deloven
forum pretstavuva dobra
mo`nost za unapreduvawe
na ekonomskata sorabotka
me|u Republika Makedonija
i Romanija, kako i za vospostavuvawe na povisoki
oblici na sorabotka i razvivawe na delovnite odnosi me|u kompaniite od dvete zemji.
Gi pokanuvame site makedonski kompanii zainteresirani za u~estvo na biznis-forumot, da go prijavat svoeto u~estvo vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 20 maj
2010 godina (~etvrtok).
Spisokot na romanskite firmi, prijavniot list
i agendata na sredbite mo`e da se prezemat od vebportalot na Stopanskata
komora na Makedonija:
www.mchamber.mk
„ULOGATA NA AKREDITACIJATA VO IMPLEMENTACIJATA
NA REGULATIVATA (EC) 765/2008 I KOMUNIKACIJA SO
NACIONALNITE REGULATORI“
Mo}na alatka za
obezbeduvawe na
kvalitet na proizvodite
Rabotilnica na Institutot za akreditacija
na Republika Makedonija (IARM) i
Stopanskata komora na Makedonija
Vo nasoka na prepoznavawe na akreditacijata, kako mo}na alatka za obezbeduvawe na kvalitetot na proizvodite i za razvoj na trgovskite odnosi, kako i zapoznavawe na po{irokata javnost so pridobivkite
od ovaa aktivnost, Institutot za akreditacija na Republika Makedonija (IARM) vo
sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija ja organiziraat ovaa rabotilnica.
Taa se organizira vo ramkite na instrumentot TAIEX, a }e se odr`i na 21 i na 22 juni 2010 godina vo Stopanskata komora na
Makedonija, sala eden na pettiot kat, so
po~etok vo devet ~asot.
Stopanskata komora na Makedonija gi
pokanuva site zainteresirani kompanii,
koi sakaat da u~estvuvaat na rabotilnicata, svoeto prisustvo da go prijavat
najdocna do 25 maj 2010 godina. Poop{irni informacii, prijavniot list i
agendata mo`e da se prezemat od vebportalot na Stopanskata komora na Makedonija: www. mchamber. mk
Lice za kontakt: Venera Andrievska,
tel: 3244037, faks 32 44088,
e-po{ta: Venera@mchamber. mk
Obuka:
Celta na evropskite
direktivi e da obezbedi
sloboden protek na proizvodi, koi se vo soglasnost
so osnovnite barawa,
otkako ve}e bile predmet
na postapkata za ocena na
soobraznosta preku EEA.
Oznakata CE simbolizira
deka proizvodot e vo soglasnost so osnovnite barawa na relevantnite direktivi.
„Znakot CE e na{ paso{ za pazarot na EU“.
z Celta na obukata e
da obezbedi tehni~ka pomo{ za pretstavnicite na
grade`nite kompanii, konsultantite i drugite zainteresirani u~esnici od
Makedonija, vo procesot
na implementacijata na
Direktivata za grade`ni
proizvodi (89/106/EES).
z Po usoglasuvawe so
harmoniziranite standardi, proizvoditelot }e bide vo mo`nost da gi obele`uva relevantnite proizvodi so znakot CE i da
deklarira deka proizvodite se vo soglasnost so
osnovnite barawa na Di-
Cena za u~estvo:
rektivata za grade`ni proizvodi (89/106/EES). Proz Cenata go vklu~uva
izvodite koi go nosat zna- slednovo:
kot CE mo`at zakonski da
z U~estvo na kursot
se pu{tat vo promet na pa- (vklu~itelno i patni trozarot, a znakot, isto taka, {oci, smestuvawe i hrana)
obezbeduva slobodno dviz Ispit
`ewe na proizvodot vo
z Sertifikat za u~estvo
ramkite na edinstveniot i uspe{no polo`en ispit
pazar na EFTA i na EvropGi pokanuva site zaskata unija.
Koj s* treba da prisus- interesirani kompanii
tvuva na kursot:
da zemat u~estvo na ovaa
Ovoj kurs e namenet za obuka, koj }e se odr`i na
gradewe na kapaciteti na 31 maj-1juni 2010 godina,
pretstavnici na kompanii sala 1, 5 kat vo Stopanod grade`niot sektor, lo- skata komora na Makedokalnite makedonski kon- nija.
sultanti od poleto na diZainteresiranite lirektivite na EU i ocena na ca za u~estvo na dvodnevsoobraznosta i drugi zain- niot seminar mo`at da se
teresirani (studenti, id- prijavat najdocna do 27
ni konsultanti i drugo).
maj 2010 godina.
Dokolku ste zaintereSite u~esnici }e dobisirani za steknuvawe novi jat soodveten raboten maznaewa vo poleto na iz- terijal i na krajot od semibranite direktivi na EU i narot }e se steknat so serda doznaete kako mo`e da tifikat kako potvrda za
se stavi znakot CE na pro- u~estvo na rabotilnicata.
izvodite, toga{ navistina
Prijavniot list mo`e
treba da go posetite ovoj da go prezemete od vebkurs.
portalot na Stopanskata
Barawa {to treba da komora na Makedonija:
gi ispolnat u~esnicite za www.mchamber.mk
da u~estvuvaat na ovoj
kurs:
Kontakt:
z Univerzitetska dipElizabeta A. Eftimova
loma vo oblasta na tehtel: 02 32 44 074
ni~kite nauki (po mo`nost
faks: 02 32 44 088
grade`ni{tvo, ma{instvo,
e-po{ta:
beti@mchamber.mk
elektro-in`enerstvo
i
drugi srodni oblasti)
Anita Mitrevska
z Prethodno iskustvo
tel: 02 32 44 057
vo poleto na me|unarodnifaks: 02 32 44 088
te standardi, koi se prie-po{ta:
anita.mitrevmenuvaat vo kompaniite.
ska@mchamber.mk
VO STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA, NA 27. 5. 2010
GODINA, PREZENTACIJA NA VRVNA TEHNOLOGIJA
„S* od ista raka: sobirawe, prerabotka,
reciklirawe i otstranuvawe“
Srpskata kompanijata „Letunica ekstra PET“, koja e del od avstriskata korporacija AVE GMBH, edna od vode~kite kompanii za ekonomija so otpad, stru~no }e ja
pretstavi vrvnata tehnologija, koja garantira brzi i povolni re{enija vo ovaa oblast. Za vreme na prezentacijata }e bidat
pretstaveni idei i mo`nosti za za{tita
na okolinata, kako glaven imperativ na
inovaciite na grupacijata AVE, koi pridonesuvaat za trajno podobruvawe na kvalitetot na na{iot `ivot. Na prezentacijata
}e mo`e da se prosledat najnovite dostignuvawa vo ekologijata, potoa procesot na
otstranuvawe, sortirawe i podgotovka za
reciklirawe i mo`nostite za proda`ba
preku internet na reciklirani materijali, osobeno na plastikata.
O~ekuvanite rezultati od prezenta-
Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovski
cijata treba da bidat razmena na iskustva i na soznanija na stru~waci od primenata na najnovite dostignuvawa i tehnologija vo ovaa oblast, kako i razvivawe bilateralni odnosi so makedonski
kompanii zainteresirani za sorabotka
so kompanijata AVE.
Prezentacijata }e se odr`i vo Stopanskata komora na Makedonija, sala 1, na
petti kat, so po~etok vo 10 ~asot.
Stopanskata komora na Makedonija gi
pokanuva site makedonski kompanii zainteresirani za u~estvo na prezentacijata
da go prijavat svoeto u~estvo najdocna do
20 maj 2010 godina.
Lice za kontakt i za prijavuvawe:
Mirjana Koceva
E–po{ta: Mirjana@mchamber. mk
Tel: 3244-035; Faks: 3244-088
tel: : (02) 3244036
faks: (02) 3244088
savo@mchamber.mk

DOGOVOR za otvorawe na transakciona smetka /ID broj

biznis info

Biznis info

РЕФОРМА НА ПЕНЗИСКИОТ СИСТЕМ ВО МАКЕДОНИЈА

Optimizmot ja ~eka esenta Optimizmot ja ~eka esenta