Medicinski fakultet: diplomska nastava – nasoka medicina

Predmet
RADIOLO[KA ANATOMIJA
Studiska
programa
Trigodi{ni stru~ni studii za diplomiran radiolo{ki tehnolog
Kod
SRT-212
Studiska
godina
Vtora
Semestar
Tret i ^etvrti
Vkupno
~asovi
120
Krediti
9.5
Vid na
predmet
Zadol`itelen
Preduslovi
Ispolnet uslov za zapi{uvawe vo vtora godina
Izveduva
Katedra po radiologija
Odgovoren
nastavnik
Prof. d-r Klime \orevski
Adresa:
Institut za radiologija, Vodwanska 17, 1000, Skopje Tel. +389 2 3155 069,
e-mail: kgjorevski@medf.ukim.edu.mk
Klu~ni
zborovi
Studii za radiolo{ki tehnolozi, profesionalni predmeti, radiolo{ka
anatomija

U~ebni celi
Kratka
sodr`ina

Zdobivawe so osnovni poznavawa za rentgen anatomijata na
~ove~koto telo
Zdobivawe so osnovni poznavawa za klasi~na rentgen slika,
bazi~na rentgen anatomija, korelirana so normalna anatomija,
ultrazvu~na anatomija, KT i MR.
Teoretska nastava (60 ~asa):

Rentgen anatomija-osnovni postulati;

Klasi~na rentgen slika na skelet-osnovna anatomska gradba;

Rentgen anatomija na skelet: ekstremiteti; osovinski skelet;

skelet na glava;

Rentgen anatomija na zglobovi;

Rentgen anatom. na

Topografska rtg. anatomija na glava i vrat; graden ko{;

abdomen i karlica;

UZ, KT , MR anatomija po sistemi.
Prakti~na nastava (60 ~asa):

Prakti~no izveduvawe na steknatite teoretski znaewa
Organizacija
Teoretska nastava: 60 ~asa
Prakti~na nastava: 60 ~asa
Metodi na
u~ewe
Predavawa, ve`bi, seminari, rabotilnici
Predvideni
u~ebni
rezultati
Znaewe i razbirawe:
Studentot }e se stekne so znaewe za osnovnite rtg.anatomski strukturi
na ~ove~koto telo, bazi~no po sistemi i }e dobie celosna slika za rtg.
topografija preku klasi~ni rtg.sliki; UZ, KT i MR.
Klu~ni ve{tinii:
Studentot }e bide osposoben za aplikacija na znaeweto od
radiolo{kata anatomija vo sovladuvawe na drugite medicinski
ve{tini.
Specifi~ni
preporaki za
nastavata
Studentot e zadol`en aktivno da gi sledi site predvidenite aktivnosti,
vklu~itelno i u~estvoto vo kontinuiranite proverki na znaeweto za da
dobie potpis.
Bodirawe na aktivnostite na studentot:
Vid na aktivnost
Teoretska nastava *
Prakti~na nastava **
Kontinuirani proverki-2
Zavr{en ispit-prakti~en
Vkupno:
Bodovi
7.5-12
10 -18
20- 36
15-22
60-100
* prisustvo na teoretska nastava:
51% - 60% - 10 boda;
61% - 70% - 11 boda;
71% - 80% - 12 boda;
81% - 90% - 13 boda;
91% -100% - 15 boda.
** prakti~na nastava: sekoja ve`ba nosi 0.5 bod (60 ve`bi):
prisustvo - 0. 25 boda
aktivnost na ve`ba - 0.25 boda
Kontinuirana proverka (kolokvium):
Studentot e potrebno redovno da ja posetuva teoretskata i prakti~nata
nastava za da pristapi na kontinuiranata proverka. Proverkite se
pismeni (test so pove}ekraten izbor). Studentot zadol`itelno se javuva
na kolokvium, vo sprotivno ne seknuva pravo na potpis na krajot na
semestarot.
Studentot e dol`en da osvoi minimum bodovi (60%) od dvete
kontinuirani proverki koga se javuva na zavr{en ispit. Dokolku
studentot polo`i eden od dvata kolokviuma se javuva na kompleten
zavr{en ispit. Dokolku studentot ne gi polo`i dvata kolokviumi nema
pravo da se javi na kompeleten zavr{en ispit.
Proverka na
znaewa
Zavr{en ispit:
Student koj gi polo`il dvata kolokviumi polaga zavr{en ispit
(prakti~en).
Se
izveduva
vo
ispiten-termin
(juni/juli
i/ili
avgust/septemvri).Se sostoi od 3 zada~i (ve{tini) {to studentot treba
da gi izvede. Polagawe na prakti~niot ispit e dozvoleno samo otkako
studentot }e dobie potpis na predmetot i }e osvoi minimum bodovi od
dvata kolokviumi.
Kompleten zavr{en ispit:
Studentot polaga kompleten zavr{en ispit ako ne osvoil minimum
bodovi (60%) na eden od dvata kolokviumi. Ispitot pretstavuva
kombinacija od kolokviumot {to ne e polo`en i prakti~niot ispit.
Studentot e dol`en najprvin da go polo`i nepolo`eniot kolokvium, a
potoa da pristapi kon polagawe na prakti~niot ispit. Dokolku
studentot ne go polo`i nepolo`eniot kolokvium, nema pravo da go
polaga prakti~niot ispit, odnosno ispitot ne smee da se ocenuva.
Oformuvawe na celosnata ocenkata:
Ocenkata za celokupniot ispit se dobiva spored tabelata na ocenki,
a vrz osnova na zbirot na bodovite dobieni od site aktivnosti,
vklu~uvaj}i gi i kontinuiranite proverki i prakti~niot ispit.
Polo`enite kolokviumi kako uslov za polagawe na zavr{en ispit va`at
{est posledovatelni sesii (bez ogled dali studentot se javil na
ispit), po {to studentot go preslu{uva predmetot.
VONREDNI STUDII:
Se izveduvaat 40% od predvidenata teoretska i prakti~na nastava.
Ispitot se izveduva vo ISPITNI SESII i se sostoi od:


test so pove}ekraten izbor
prakti~en ispit (se izveduva otkako }e se polo`i testot, vo
sprotivno va`at istite pravila kako za redovnite studenti).
Ocenkata za celokupniot ispit se dobiva spored tabelata na ocenki, a
vrz osnova na zbirot na bodovite dobieni od site aktivnosti.
U~ebni
pomagala
Osnovni:
Avtorizirani predavawa od katedrata