septemvri 2010 broj 59 www.ffrm.org.mk cena: 50 den. ZAGUBI NA ZRNO 100 KILOGRAMI OD EDNA OVO[KA VISOKOKVALITETNI, UNIFICIRANI GROZDOVI TEHNOLOGIJA NA ODGLEDUVAWE NA TIKVI NEDOSTIG ILI VI[OK NA HRANLIVI ELEMENTI VO RASTENIJATA VAROATA I NOZEMATA – GLAVNI PRIÎNITELI ZA UGINUVAWETO ZA PODETALNI INFORMACII JAVETE SE NA TELEFONITE +(389)2 3220 469 +(389)70 428 680 ADONIS EKSKLUZIVNI PRESTAVNICI NA TÜYAP UREDNI^KI ZBOR SODR@INA In vino veritas – Vo vinoto e vistinata „Vo vinoto e vistinata”. Ova latinska izreka otsekoga{ mi se dopa|ala i se soglasuvam deka vistinata sekoga{ izleguva na povr{ina i toa vo momentite koga se pie i veseli. Tuka se postavuva pra{aweto kolku vistinata }e izleze na videlina za vistinskite problemi so vinoto i grozjeto. Ona {to e vistina e faktot deka na videlina se gleda deka povtorno }e imaat problemi lozarite okolu proda`bata na grozjeto. Gradinarstvo ORGANSKITE LUBENICI POVKUSNI 14 16 Gradinarstvo PUTER-BORANIJATA OD NIVA DO TRPEZA Vinariite velat deka imaat zaliha na vino. Od druga strana, golem del od vinarnicite gi nemaat isplateno farmerite za lanskata rekolta. Ovo{tarstvo KRU[KOVATA BOLVA – UNI[TUVA^ NA CELI NASADI Ministerstvoto za zemjodelstvo zaedno so Vladata istaknaa deka }e gi poddràt vinariite so subvencii za otkupenoto grozje, so cel da im pomognat na lozarite. 17 Ostanuva otvoreno pra{aweto kolku e ova dobra odluka i kolku navistina }e go re{i problemot. Vo celata ovaa igra najizigrani povtorno se farmerite. Tie i ponatamu o~ajni~ki baraat pomo{, sorabotka i komunikacija so relevantnite institucii i vinarii za da se najde re{enie na problemot i me|usebno razbirawe. Sto~arstvo ODGLEDUVAWE NA BIKOVI 24 Vo eden vakov zatvoren krug ve}e vtora godina se povtoruva istata prikazna. Nezadovolni farmeri, zagubi vo lozarstvoto, àlbi na vinariite za izvoz na vinoto. Spored mene, glavnata pri~ina za vakvite problemi e toa {to ne se po~nuva navreme da se re{ava problemot i {to nema vistinsko menaxirawe i barawe na stranski pazari za izvoz na makedonsko brendirano vino i grozje. Ova neka bide pottik za toa kako da razmisluvame vo idnina i da razvivame strategii so cel grozjeto da go napravime profitabilno. Ako vo skoro vreme ne pokaème rezultati, toga{ od vinoto napraveno od makedonskoto grozje }e dobieme ta`na i zadocneta vistina. Cve}arstvo RASKO[NI MALI GRMU[KI 28 30 Poledelstvo ZAORUVAWE NA STRNI[TETO – NEOPHODNO ZA PLODNOST NA PO^VATA So po~it, Biljana Petrovska - Mitrevska Moja zemja Septemvri 2010 Spisanieto „Moja zemja” izleguva mese~no i e vo sopstvenost na Federacijata na farmeri vo Republika Makedonija. Prviot broj izleze kako organizaciski bilten na FFRM vo april 2003 godina, a od dekemvri 2006 se distribuira kako mese~no specijalizirano spisanie za zemjodelstvo i ruralen razvoj. Izdava~: FFRM Medija Ul. Gigo Mihajlovski Br. 3, 1000 Skopje Tel/Faks: 02 3099042 e-mail: mojazemja@gmail.com Broj na ìro smetka: 380-1-645333 001-46 Prokredit banka Upravitel i marketing Blagoj~e Najdovski 070/937132 blagojche.najdovski@media.ffrm.org.mk Glaven i odgovoren urednik Biljana Petrovska Mitrevska biljana.petrovska@ffrm.org.mk Zamenik urednik Makedonka Baldazarska domenmk@gmail.com Foto vest - naslovna Blagoj~e Najdovski Lektor Verica Nedelkoska Novinari Antoanela Dimitrievska Stru~ni sorabotnici prof. d-r Dragi Tanevski, Stojan Gligorov, Lambe Kucinoski, Vidoja Trpevski, Blaò Iliev, Tome Timov, Agron Halimi, Ivan Umeqi} Sorabotnici Marija \o{eva Kova~evi}, Marija Kotevska, Vesna Delovska Dizajn: Brigada dizajn - Skopje Pe~ati: Propoint - Skopje Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, pra{awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra}ate na mail adresite navedeni vo impresumot. So toa }e vlijaete na kvalitetot na sodrìnata i }e dobiete informacii za Va{e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{uvate. ANALIZA Lozarstvoto – strate{ka granka ili na rabot na propast Pi{uva: Marija \o{eva Kova~evi}, analiti~ar vo FFRM ostojano se govori za lozarstvoto deka ima mnogu potencijal da se razviva, deka e potrebno da se pro{iruvaat povr{inite do vlez vo EU, da se zgolemuva proizvodstvoto i vo taa nasoka se kreiraat dràvni merki za direktna poddr{ka i investicii, kako vo primarniot sektor taka i vo prerabotuva~kata industrija, odnosno vinariite. No, lozarite sè po~esto si go postavuvaat pra{awe dali sme na vistinskiot strate{ki pat so eden od pokonkurentnite sektori vo Evropskata Unija. A {to veli statistikata: Stanuva zbor za sektor vo koj se vklu~eni i se izdrùvaat 49.300 individualni zemjodelski stopanstva. Povr{inite pod lozovi nasadi se so negativen trend i od 29.000 ha vo 1998 godina stignavme do 20.000 ha vo prethodnata godina, a od druga strana, sè pove}e imame novi instalirani kapaciteti za proizvodstvo na vino {to samo po sebe podrazbira i pogolemi pobaruvawa na vinsko grozje od nivna strana. No problemite se povtorno tuka. P ИЗВОЗ НА ВИНО ГОДИНА ЛИТРИ ЕВРА 2007 93.872.986 44.314.911 2008 70.626.760 39.398.009 2009 68.770.161 38.301.598 2010 до јуни учество на извозот за 2010 година до месец јуни споредено со целата 2009 38.630.710 19.011.945 56% 50% Za da se ublaì vakvata sostojba, lozarite, na sredbata organizirana od FFRM, se dogovorija da go baraat slednovo: 1. Aktuelna sostojba Lozarite i ovaa godina se soo~uvaat so golemi problemi, pred sè, vo vrska so neisplatenoto grozje od minatata rekolta, a sega treba da predadat novi koli~ini za koi isto taka ne se znae cenata, dali voop{to i koga }e im bide otkupeno. Iako spored Zakonot za zemjodelstvo i ruralen razvoj, koj me|u drugoto go regulira i otkupot, vinariite treba da sklu~uvaat dogovori so lozarite, da istaknuvaat cena, da go ispla}aat grozjeto so posledna rata za 180 dena od otkupot, ni{to od toa ne se praktikuva, pa lozarite se pra{uvaat zo{to toga{ e donesen toj zakon? Na nedela dena pred berbata na grozjeto, Vladata so MZ[V i sredbi samo so vinariite, kreira{e merki za poddr{ka na vinariite so dva denara otkupeno grozje ako otkupat minumum 65% od lanskiot otkup. Za ovaa merka ne se protivat lozarite, no toa ne ja garantira koli~inata i cenata na otkupot. Iako na sredbata pred mesec dena se razgovara{e so vinariite deka i bez pari da im se dade grozjeto, tie nemaat mo`nost da go prerabotat, sega imame nov moment koga so novite merki }e najdat i mesto i mo`nost. Na istata sredba, vinariite striktno istaknaa deka poradi finansiskata recesija nemaat izvoz ovaa godina, no statistikata pokaùva deka do mesec juni e izvezeno okolu 65% od vkupnite koli~ini sporedeno so minatata godina. Ako se zeme predvid deka vinoto e proizvod koj se izvezuva vo tekot na celata godina, moème da o~ekuvame pribli`no ist izvoz kako i vo prethodnata godina. Lozarite se pra{uvaat dali i ovaa godina farmerite }e bidat del od biznis-igrite i taktikite na vinariite, dali povtorno }e gi kreditiraat i }e bidat sè pozagrozena socijalna kategorija koja od nemawe opcija za izlez }e go prodade i po koja bilo cena samo za da dojde do odredeni finansii za svoeto semejstvo? 4 | MOJA ZEMJA 2. 3. 4. 5. 6. Paralelno so vbrizguvaweto finansiski sredstva vo vinariite treba da se re{avaat problemite i kaj primarnite proizvoditeli. Potrebno e da se razvie dijalog so dvete zasegnati strani, farmerite i vinariite, so posredstvo na Ministerstvoto; Da se dogovorat minimalni ceni na nivo od 2008 godina ili za nekolku denari povisoki od proizvodnite ceni; Da se isplatat dolgovite na lozarite od prethodnata rekolta; Da se izvr{at inspekciski kontroli za nepo~ituvawe na Zakonot za zemjodelstvo i ruralen razvoj, vo delot za potpi{uvawe na dogovori, rokovite za isplata, istaknuvawe na otkupni ceni i sli~no; Poradi prognozite deka nema da bide otkupeno celoto grozje, MZ[V da se povika na Zakonot za zemjodelstvo i ruralen razvoj, vo delot za intervenciski otkup, kade {to moè da se otkupat slobodni kapaciteti vo vinariite za da se preraboti del od vi{okot na grozje, a so proizvodot bi stopanisuvala dràvata; Ako ne se izleze vo presret na barawata na lozarite, }e nastane golemo osiroma{uvawe na farmerite, ili kako {to velat, socijalna eksplozija. Zatoa, velat, se podgotveni i na poradikalni merki samo da dojdat do svoite prava i pari za ~esno srabotenoto. Osnoven uslov za uspe{no menaxirawe AKTIVNOSTI Smetkovodstvena evidencija na farma Pi{uva: Marija \o{eva - Kova~evi} „Ovaa aktivnost e mnogu kompleksna kako {to e i samoto zemjodelstvo vo celina, no e klu~na za razvojot na na{ite farmi, osobeno poradi tendenciite na zgolemuvawe na konkurentnosta, tro{ocite za proizvodstvo i tro{ocite za ìvotna sredina, a istovremeno se ~uvstvuvame kako vistinski menaxeri koi upravuvaat so svojot zemjodelski biznis”, se razmisluvawata na farmerite oveduvawe na smetkovodstvena evidencija na farma e aktivnost na Federacijata na farmerite vo RM koja zapo~na da se realizira vo dve pilot-zdruènija, vo Probi{tip i Valandovo. Vo ramkite na FFRM se odràa rabotni sesii za korisnosta od vodewe na smetkovodstvena evidencija, kako i potrebnata odgovornost od strana na farmerite za da bidat vklu~eni vo procesot. „Ovaa aktivnost e mnogu kompleksna kako {to e i samoto zemjodelstvo vo celina, no e klu~na za razvoj na na{ite farmi, osobeno poradi tendenciite na zgolemuvawe na konkurentnosta, tro{ocite za proizvodstvo i tro{ocite za ìvotna sredina, a istovremeno se ~uvstvuvame kako vistinski menaxeri koi upravuvaat so svojot zemjodelski biznis”, bea razmisluvawata na farmerite za vreme na rabotnite sesii. Proektot e iniciran od strana na farmerite kako neophoden za podobruvawe na profitot na farmata preku donesuvawe na pravilni odluki i izbor na nivo na farma. Druga pri~ina za voveduvawe na ovaa aktivnost e nepostoeweto na relevantni podatoci od farmite za tro{ocite i prihodite, koi se potrebni osobeno pri kreirawe na pravilna zemjodelska politika. Postojano se soo~uvame so definirawe na ceni na ~inewe od „rakav”, a bez prethodno utvrden izvor na dobivawe na toj podatok. Zatoa Federacijata smeta deka ovoj smetkovodstven sistem }e ovozmoì da se izbegnat vakvite pau{alno davani podatoci. V Federacijata izbra ednostaven i razbirliv pristap pri voveduvaweto na ovoj smetkovodstven sistem, a za da go olesni procesot, izgotvi i dostavi smetkovodstveni tetratki koi se ednostavni za popolnuvawe i sledewe za sekoj farmer. Farmerot treba da gi vnesuva site tro{oci i prihodi vo kontinuitet so cel da ne se propu{taat odredeni stavki, a od druga strana }e se napravat mnogu porealni kalkulacii, koi se neophodni kako za menaxirawe na nivo na farma taka i za kreirawe na makropolitikata. Interesno e {to vo kalkulaciite e predvideno i vnesuvawe na tro{oci koi mnogu retko se zemaat predvid kako {to se semejnata rabotna sila, amortizacijata i drugo. Vo slednata faza, FFRM }e go monitorira celiot proces, }e gi vnesuva podatocite vo svojot sistem so celosna za{tita na li~nite podatoci, }e gi obrabotuva i preku soveti }e nastojuva da im pomaga na farmerite vo vnesuvaweto na realnite podatoci, so {to }e se ovozmoì i pokvaliteten sistem. Ovie podatoci }e mu koristat i na Ministerstvoto za zemjodelstvo vo kreiraweto na zemjodelskata politika, preku koristewe na podatocite od terenot. Planirano e pro{iruvawe na aktivnosta so cel da se vklu~at pogolem broj farmeri. Momentno uslugata ne se napla}a od strana na FFRM, a sekoj koj pristapuva vo prvata faza }e ima mo`nost da se zdobie so ednogodi{na pretplata na mese~noto spisanie na FFRM - „Moja zemja”. SEPTEMVRI 2010 | 5 EVROPSKA UNIJA Podgotvi: Martin Traj~ev, pretstavnik na FFRM vo Brisel pokraj nepovolnite vremenski uslovi, vo Evropskata Unija nema da bidat dramati~no namaleni prinosite od p~enica i }e se dviàt okolu 5,1 toni po hektar {to pokaùva zgolemuvawe od 5% od petgodi{niot prosek. Ova se informaciite od posledniot izve{taj na Evropskata Komisija (EK) objaveni na po~etokot na avgust, kade {to kako zaklu~ok e navedeno deka vkupnite povr{ini zasadeni so ìtarki se namaleni za vkupno 3% vo odnos na 2009 godina. Izve{tajot se bazira na istraùvawe na t.n. MARS model koj gi predviduva prinosite vrz osnova na simulacija na razvojot na kulturite, zemaj}i gi predvid i kli‘ promena matskite uslovi (stude'10 nata zima i nepredvidli5,0 vite vrneì na do`d). Vo [panija, poradi po2,2 volnite proletni vrneì 4,4 od do`d, se o~ekuva zgolemuvawe od 16% na pri7,7 nosite na ja~men ([pani7,2 ja e proizvoditel na edna 6,8 ~etvrtina od vkupnoto proizvodstvo na nivo 2,3 na EU-27). Poradi nepovolnite vrneì na do`d vo zimskiot period, se o~ekuva namaluvawe od 15% na prinosite na p~enica. Kaj drugite zemji koi se proizvoditeli na ìtarki, a kaj koi imalo nedostig od do`d, se zabeleùva namaluvawe na prinosite za okolu 8%. Predviduvawata na EK se deka vkupniot prinos na ìtarki vo EU ovaa godina }e bide okolu 287 milioni toni. I Prinosite od p~enica se dviàt okolu 5,1 toni po hektar 2009 2010 Prosek 5 g. ‘ promena '09 Vkupno toni 5,1 5,1 4,7 +0,7 P~enica 5,4 5,3 5,2 -1,5 Ja~men 4,5 4,4 4,2 -0,5 P~enka 6,9 7,2 6,7 5,3 Son~ogled 1,7 1,8 1,7 6,0 Kompir 30 30,1 28,2 0,3 [e}erna repa 71 65,6 64,2 -7,5 ìtarki Statisti~ki podatoci na nivo na Evropskata Unija Energensite gi krenaa cenite na zemjodelskite proizvodi eneralniot direktorat za zemjodelstvo i ruralen razvoj pri Evropskata Komisija, vo sorabotka so Svetskata banka izleze so izve{taj za pri~inite za krizata od 2008 godina koga ima{e enormni poka~uvawa na cenata na zemjodelsko-prehranbenite proizvodi. Primarnata pri~ina za poka~uvaweto na cenite izve{tajot ja identifikuva vo porastot na cenite na energensite i procesot na masovno {pekulirawe na glavnite stokovi berzi vo svetot. Pri~inata e vo faktot {to firmite koi trguvaat so energija i metali vo svoite portfolija gi vklu~ile i zemjodelsko-prehranbenite proizvodi i so toa direktno vlijaele na rastot na cenite. Iako lobi-grupite vo Brisel se obiduvaa vinata da ja prefrlat kaj proizvoditelite na biogorivo, izve{tajot go otfrla ova tvrdewe. Naedno, otfrleni se i tvrdewata deka zgolemenata pobarauva~ka od zemji kako Kina i Indija e edna od pri~inite za masovnoto poka~uvawe na cenite. Vo izve{tajot se veli i deka cenata na energensite vo toj period se poka~ila za 230% {to pak ja poka~ilo cenata na |ubrivata za 400%. G 6 | MOJA ZEMJA MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO OTKUPUVAÎTE I IZVOZNICITE NA ZEMJODELSKI PROIZVODI MORA DA SE REGISTRIRAAT o stapuvawe na sila na Pravilnikot za upis vo Registarot na otkupuva~i i izvoznici na zemjodelski proizvodi, ovie pravni lica mora da bidat registrirani vo Ministerstvoto za zemjodelstvo. Vo Pravilnikot, osven na~inot na vr{ewe otkup, se propi{ani i uslovite {to treba da gi ispolnuvaat otkupnite mesta. Pravilnikot se odnesuva na otkupot na ìta, maslodajni semiwa, ìv dobitok, surovo mleko, ovo{je, zelen~uk, pe~urki, trpezno i vinsko grozje. Soglasno utvrdenite kriteriumi, otkupot moè da se vr{i na otvoreno, postojano ili mesto koe gi ispolnuva uslovite. Otkupuva~ot treba da e registriran, da bide mikro, malo ili golemo pretprijatie, da e finansiski likviden, da raspolaga so soodvetna oprema, objekti za otkup i merni instrumenti. @iviot dobitok se otkupuva na mobilno ili postojano otkupno mesto ili vo klani~ni kapaciteti. I surovoto mleko mora da se otkupuva na soodvetni mesta, mobilni, postojani ili prerabotuva~ki kapaciteti, no mlekarite mora da poseduvaat i posebna oprema za priem i merewe na kvalitetot na mlekoto. Istoto vaì i za otkupot na ovo{je, zelen~uk, pe~urki i trpezno grozje. Otkupuva~ite na vinsko grozje, pak, treba da raspolagaat so posebno standardizirani prostorii i da imaat vagi na otvoreni i postojani otkupni mesta, merni instrumenti za utvrduvawe na {e}ernite edinici vo momentot na otkupot, rampa za istovar, kako i pokrieno transportno sredstvo za prevoz na vinskoto grozje. Pravilnikot {to stapi vo sila na 30 juli gi definira pravilata na igra za proizvoditelite i otkupuva~ite so koi prakti~no }e se otstranat nepravilnostite i }e se olesni otkupot. S PRIVR[UVAAT AKTIVNOSTITE ZA CELOSNO VOSPOSTAVUVAWE NA ZEMJODELSKIOT PAZAREN INFORMATIVEN SISTEM ostojano sledewe na pazarite na zemjodelsko-prehranbenite proizvodi preku evidencija i obrabotka na trguvanite ceni i koli~ini i obezbeduvawe transparenten pregled na dvièwata na zemjodelskite pazari, se celite na Zemjodelskiot pazaren informativen sistem (ZPIS) {to Makedonija treba celosno da go implementira do za~lenuvaweto vo Evropskata Unija. ZPIS e komponentna od integriraniot Zemjodelski informativen sistem (ZIS) koj gi sledi efektite od agrarnata i politikata na ruralen razvoj. Negovoto vospostavuvawe e propi{ano kako obvrska vo EU regulativite koi se odnesuvaat na Zaedni~kite osnovi za ureduvawe na pazarite (CMO). Vo Makedonija, aktivnostite za voveduvawe Zemjodelski pazaren informativen sistem po~naa pred dve godini, a ovoj mesec, soglasno predvidenata dinamika, vleguvaat vo finalna faza. P 8 | MOJA ZEMJA Zemjite-~lenki na EU se obvrzani redovno da dostavuvaat pazarni podatoci do Evropskata komisija. Tie podatoci se potrebni za formulirawe na Zaedni~kata zemjodelska politika i monitoring na sostojbite na pazarot, osobeno od aspekt na pokrenuvawe na instrumentite za intervencii na pazarite. Dostavuvaweto navremeni i relevantni pazarni podatoci ovozmoùva jaknewe na polo`bata na nacionalniot agro-prehranben sektor na doma{niot i na stranskite pazari i obezbeduva poddr{ka na analizite za donesuvawe odluki vo formuliraweto na zemjodelskata politika. ZPIS e od osobeno zna~ewe i za delovnite subjekti, za zgolemuvawe na nivnoto znaewe za sostojbite na pazarite i za namaluvawe na neizveznosta i rizikot pri donesuvaweto pravilni odluki vo delot na marketingot i planirawe na proizvodstvoto. Od po~etokot na 2008 godina Ministerstvoto prezede aktivnosti za vospostavuvawe ZPIS preku formirawe Oddelenie za sledewe na pazarite na zemjodelsko-prehranbenite proizvodi. Vo oktomvri istata godina po~na pilot-pribiraweto na cenite od definiranite pazari preku koi se odviva najgolemiot obem od prometot so soodvetnite proizvodi koi vlijaat na formiraweto na cenite (pazari na malo i golemo, prerabotuva~i i otkupuva~i na ovo{je i zelen~uk, melnici i trgovci na osnovni inputi). Ovo{je, zelen~uk, ìvi ìvotni, meso, ìtarki i osnovni inputi vo zemjodelstvoto bea po~etnite grupi proizvodi za koi se pribiraat ceni. Lani listata se dopolni so mleko i mle~ni proizvodi. ZIS, pokraj Zemjodelskiot pazaren informativen sistem (ZPIS), go so~inuvat u{te i Edinstveniot registar na zemjodelski stopanstva, Sistemot za identifikacija na zemji{ni parceli (LPIS) i Mreàta na smetkovodstveni podatoci na farma (FADN). SE REALIZIRAAT INVESTICIITE ODOBRENI SO PRVIOT IPARD OGLAS plikantite koi po prviot javen povik sklu~ija IPARD dogovori so Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj ve}e gi realiziraat predvidenite investicii. Po nivnoto celosno sproveduvawe, }e go dobijat odobreniot iznos za kofinansirawe. Agencijata ve}e se podgotvuva vo septemvri da go objavi vtoriot IPARD oglas za novi 40 milioni evra. - Na prviot javen povik, objaven vo dekemvri lani, bea ponudeni 24,3 milioni evra od programite za 2007, 2008 i 2009 godina. Od niv, 2,1 milion evra se od programata za 2007 godina, 6,7 milioni se od programata za 2008 godina i 10,2 miliona se od programata za 2009 godina. Vkupniot iznos po potpi{ani dogovori po zavr{uvawe na prviot javen povik e dva miliona evra {to zna~i deka }e bidat iskoristeni predvidenite sredstva za 2007 godina – velat od Agencijata. Na prviot oglas, barawa za koristewe IPARD sredstva od Programata 2007-2013 podnesoa vkupno 133 aplikanti od koi 58 za investicii na zemjodelskite stopanstva so cel nivno prestruktuirawe i nadgradba za postignuvawe na EU standardite, 41 za investicii za prerabotka i marketing na zemjodelskite i ribni proizvodi i 34 za diverzifikacija i razvoj na ruralnite ekonomski aktivnosti. A Najgolem be{e interesot za grupa investicii za lozovi nasadi za {to pristignaa 17 barawa. Po zavr{uvaweto na administrativnite kontroli i kontrolite na teren, Agencijata sklu~i dogovori so 27 barateli na sredstva od koi 15 za modernizirawe na zemjodelski stopanstva, 11 za investicii vo prerabotka i marketing na zemjodelskite i ribni proizvodi i eden za diverzifikacija i razvoj na ruralnite ekonomski aktivnosti. Poddr{kata predvidena so vtoriot IPARD oglas, {to }e bide objaven vo vtorata polovina na septemvri, go opfa}a finansiskiot period 2008-2010 godina. Nameneta e, isto taka, za investicii vo osovremenuvawe na zemjodelskite stopanstva i vo prerabotka i marketing na zemjodelski i ribni proizvodi, kako i za diverzifikacija i razvoj na ruralnite ekonomski aktivnosti. Zainteresiranite zemjodelci i firmi koi{to gi ispolnuvaat kriteriumite propi{ani vo IPARD programata moàt u{te otsega da ja podgotvuvaat potrebnata dokumentacija za podnesuvawe na barawata. Od vkupnata finansiska proekcija na IPARD, 75 otsto se pridonesi od EU, a 25 procenti se od Buxetot na Republika Makedonija. SEPTEMVRI 2010 | 9 AGENCIJA ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA ZEMJODELSTVOTO Tehnologija na odgleduvawe Plodot e so razli~na golemina, zavisno od sortata, ima bogata hranliva vrednost, prijaten vkus i lekoviti svojstva. Pi{uva: Stojan Gligorov, dipl. in`. agronom, APRZ - Strumica ikvata (Cucurbita pepo) kako rastenie se odgleduva ili e rasprostraneta nasekade vo svetot, prete`no vo regioni kade {to preovladuvaat povisoki temperaturi vo tekot na celata godina. Plodot e so razli~na golemina, zavisno od sortata, ima bogata hranliva vrednost, prijaten vkus i lekoviti svojstva. Vo ishranata se koristi mesestiot del ili mezokarpot, cvetovite i semeto. Mezokarpot ili mesestiot del na tikvata sodrì golem procent na voda, {e}eri, proteini, masla, mineralni materii, pektini, pove}e mikroelementi i enzimi. Isto taka, sodrì golemi koli~estva na vitamini od grupata B (B1, B2, B3 i B6), vitamin C i folna kiselina, {to zna~i deka tikvata, spored hranlivata i dietalnata vrednost, se vbrojuva me|u vode~kite gradinarski kulturi. Kaj nas tikvata se odgleduva na mali povr{ini. Naj~esto se koristi za ishrana na stokata, a pomal del, zavisno od sortata, za ishrana na lu|eto. Pokraj obi~nata tikva, postojat i drugi sorti, kako na primer, muskatna tikva (Cucurbita moschata), bundeva (Cucurbita maxima), lufa (Luffa sp.) ili vo svetot se poznati okolu 800 razni vidovi na tikva. T Uslovi - Vodata igra golema uloga za ostvaruvawe na pogolemi prinosi. Vo periodot na vegetacija, na tikvata i se potrebni pogolemi koli~estva voda, bidej}i ima razvien korenov sistem so golema {muka~ka sposobnost, {to i ovozmoùva podobro da ja podnesuva su{ata, za razlika od nekoi drugi kulturi. Najmnogu voda e potrebna vo fazata na oploduvawe i formirawe na plodovite. Nedovolno koli~estvo voda negativno se odrazuva na vkupniot prinos i kvalitetot na plodovite. - Temperatura – Tikvata e toploqubivo rastenie i u{te od samiot po~etok na razvojot bara povisoki temperaturi. Minimalnata temperatura za 'rtewe e 12ºS, a optimalnata e od 25 do 30ºS. Na temperatura pod 12ºS prestanuva da vegetira, porastot zaostanuva i lesno doa|a do zaboluvawe od gabi~ni bolesti. Dobro sozreanite plodovi moàt da izdràt na temperatura od minus 4ºS. Tikvata bara mnogu svetlina, no nekoi sorti, na primer, sto~nata tikva koja prete`no se zasaduva vo kombinacija so p~enka, bara i delumno zasen~uvawe. - Podgotovkata na povr{inata najmnogu pridonesuva za uspe{noto odgleduvawe na tikvata. Povr{inata se obrabotuva na dlabo~ina od 30 do 35 sm i toj del treba da bide dobro rastresit bidej}i korenoviot sistem e mnogu silno razvien. Toa zna~i deka e potrebno esensko dlaboko orawe i naprolet po~esta povr{inska obrabotka i obilno |ubrewe. Potrebno e arsko |ubre vo koli~estvo 30-40 t/ha koe se rastura po celata povr{ina. Potoa e potrebno |ubrewe so mineralni NPK |ubriva i toa azot 80-100 kg/ha, fosfor 90-130 kg/ha i 120-150 kg/ha kalium. Iskustvoto pokaùva deka vo povla`nite podra~ja i vo godini so pogolemi koli~estva na do`d azotot se Tikvata – hrana i za 10 | MOJA ZEMJA Tikvata, spored hranlivata i dietalnata vrednost, se vbrojuva me|u vode~kite gradinarski kulturi upotrebuva vo dva dela: edna{ pred seidbata, a vtoriot del za vreme na me|uredovata obrabotka kako prihranuvawe. Azotot go zabrzuva razvojot na lisnata masa i mesestiot del na plodot, a negativno vlijae na oploduvaweto i go prodolùva vremeto na sozrevawe na semeto. Seidbata obi~no se izvr{uva od vtorata polovina na april i po~etokot na maj, koga temperaturata na po~vata e nad 12ºS. Se see plitko, na dlabo~ina od 3 do 5 sm, a se prepora~uva upotreba na sortno seme, dezinficirano i so dobra 'rtlivost. Kaj nas, zasega, vo praktikata ne se sproveduva ovaa merka. Seidbata obi~no se izvr{uva ra~no, no na pogolemi povr{ini moè da bide i so pnevmatska redosealka. Pri ra~nata seidba povr{inata treba da bide prethodno dobro podgotvena, da ima normalna vla`nost i temperatura za poniknuvaweto na semeto da bide uspe{no. Nega i za{tita na posevot Za posevite so tikvi e potrebna me|uredova obrabotka od poniknuvaweto do intenzivnoto izdolùvawe na stebloto so cel da se odrì povr{inata vo rastresita sostojba, da se razbiva pokoricata zaradi za~uvuvawe na po~venata vlaga i uni{tuvawe na plevelite. Toa obi~no se vr{i so ra~no okopuvawe. - Hemiskoto uni{tuvawe na plevelite, bolestite i {tetnicite e neophodno, a tamu kade {to semeto se koristi za farmacija e zabraneto. Hemiskoto uni{tuvawe na plevelite se vr{i so herbicidi na primer, Devrinol, Treflan, Dual-plus, Afalon i drugi, vo koli~estva koi se prepora~ani od proizvoditelite na tie sredstva. Za za{tita od zemji{ni insekticidi pri seidbata se upotrebuvaat Galation, Volaton i drugi. Naj~esti bolesti kaj tikvata se pepelnica, plamenica, fuzariozno venewe, gniewe na plodovite i nekoi virusni bolesti. - Merki za za{tita se: upotreba na tretirano sortno seme, sobirawe i uni{tuvawe na zarazenite rastenija i primena na plodored. Od hemiskite sredstva za za{tita od plamenica se koristat Ridomil, Dithane, bakaren Antrakol i drugi. Berba Berbata na plodovite zavisi od nivnata celosna zrelost. Karakteristi~no e {to dr{kata na plodot e celosno isu{ena, kako i listovite i stebloto. Zreliot plod e so mnogu cvrsta kora, isto taka i semeto e mnogu cvrsto i polno. Berbata treba da zapo~ne koga 80% od plodovite se zreli. Pri transportot i sobiraweto treba da se vnimava na plodovite da ne se o{tetat bidej}i potoa brzo se rasipuvaat. Sobiraweto na plodovite i vadeweto na semeto se vr{i ra~no ili ma{inski. stokata i za lu|eto SEPTEMVRI 2010 | 11 ZA[TITA Nedostig ili vi{ok na hranlivi elementi vo rastenijata Su{ewe na rastenijata, visoka – osnovni simptomi Pi{uva: Blaò Iliev, agronom Osven va`nosta na prepoznavawe na simptomite na vi{ok ili nedostig na odredeni elementi, isto taka, va`no e da se razbere na~inot i pri~inata za nivnoto pojavuvawe i da se prezemat soodvetni agrotehni~ki merki romenite vo rastenijata predizvikani poradi nedostig ili pogolemi koli~estva na nekoi elementi se zna~itelno razli~ni, kako kaj odredeni rastenija, taka i kaj nekoi nivni organi. Vo isto vreme, simptomite na nedostig od nekoi elementi se mo{ne sli~ni so simptomite na nekoi fiziolo{ki naru{uvawa, kako i nekoi gabi~ni i virusni zaboluvawa. Poradi me|usebnite razliki pome|u ovie simptomi, va`no e da se ukaè na karakteristi~nite manifestacii koi se javuvaat kako rezultat na nedostig na odredeni elementi i navremeno da se prepoznaat. Osven va`nosta na prepoznavawe na simptomite na vi{ok ili nedostig na odredeni elementi, isto taka, va`no e da se razbere na~inot i pri~inata za nivnoto pojavuvawe i da se prezemat soodvetni agrotehni~ki merki. P Azot Vo otsustvo na azot, rastenijata imaat pomal rast, lisjata stanuvaat potesni, imaat hloroti~na, bledozelena boja {to prvenstveno e predizvikano od nedostig na hlorofil, ~ij sostaven element e azotot. Pri nedostig na azot se doa|a do celosna hloroza i su{ewe na rastenija. Ako se zeme predvid deka azotot e eden od elementite {to se mobilni vo rastenieto, prviot simptom na nedostig na toj element se zabeleùva na starite listovi od rastenieto. Vi{okot na azot moè da ima toksi~en efekt vrz razvojot na rastenijata, a golemo prisustvo na nitrati vo samoto rastenie vlijae {tetno na zdravjeto na ~ovekot, dokolku se konsumira toa ovo{je ili zelen~uk. Simptomite se zabeleìtelni dokolku ima vi{ok na azot vo rastenijata, taka {to lisjata imaat temnozelena boja. So zgolemuvaweto na koncentracijata na azotot se zgolemuva vegetativniot rast, a generativniot se namaluva. Koga stanuva zbor za fertilizacija kaj rastenijata, treba da se ima predvid deka ~estoto |ubrewe na po~vata so azot predizvikuva deficit na bakar i cink. Fosfor Mobilnosta na fosforot vo rastenieto e mnogu golema, taka {to nedostigot od ovoj element se zabeleùva na postarite lisja. Vo otsustvo na fosfor se zabavuva rastot na rastenijata, {to e povrzano so namaluvaweto na fotosintezata i drugi energetski procesi {to se slu~uvaat vo rastitelnite kletki. Listovite stanuvaat mnogu ne`ni, nivnata zelena boja postepeno preminuva vo crvenkastokafeava do crna, vo zavisnost od vidot na rastenieto. Zgolemeni koncentracii na fosfor vo rastenieto moè da predizvikaat deficit na bakar i cink i toa treba da se ima predvid koga e procesot na fertilizacija. Kalium Poradi visokata mobilnost na kaliumot vo rastenijata, simptomite na negov nedostig se manifestiraat vo postarite listovi i toa vo forma na nekroza – prvo po rabovite na listot i po dolìnata na rabot, a potoa se {iri na celiot list, ~ija povr{ina dobiva branovidna forma. Pri nedostig na kalium se zabavuva ili vo celost zapira rastot na rastenijata. Poradi nedostig na kalium, korenot isto taka bavno se razviva, stanuva kratok i go zabavuva razvojot na korenovite vlaknenca. Kalcium Kalciumot e malku mobilen kako element vo rastenijata i negoviot nedostig prvo se manifestira vo mladite listovi vo forma na hloroza. êsto, listovite se zbr~kani. Plodovite se, isto taka, malku razvieni poradi nedostig na kalcium i ~esto imaat karakteristi~ni damki. Imeno, vi{okot na kalium i magnezium vo po~vata predizvikuva naru{uvawe vo primaweto na kalciumot i se sozdava nedostig na kalcium. Zgolemeno |ubrewe so azot go ohrabruva vegetativniot rast, onamu kade {to ima namaluvawe na kalciumot vo plodovite. 12 | MOJA ZEMJA toksi~nost i pa|awe na lisjata Magnezium Poradi nedostig na magnezium listovite stanuvaat bledi i postepeno primaat crvenikava boja i toa na samite vrvovi. Ovoj fenomen e pridruèn so sozdavawe na hlorocitni pegi rasfrlani niz plodovite. Rastenijata se razvivaat slabo, plodovite ostanuvaat mali i slabo razvieni. Vi{okot na magnezium, pak, vlijae negativno vrz rastenijata, taka {to povisoki koncentracii na magnezium se manifestiraat so toksi~en efekt i moè da dojde do ovenuvawe na rastenieto. Sulfur Simptomite na nedostig na sulfur se sli~ni so onie koga nedostiga azot vo rastenijata. Nedostigot na sulfur vo rastenijata predizvikuva pobaven rast. Lisjata dobivaat svetlozelena boja. Za razlika od azotot, simptomite za nedostig na sulfur se manifestiraat kaj mladite listovi bidej}i sulfurot e slabo podvièn niz rastenieto. Vo otsustvo na sulfur, korenot prodira na pogolema dlabo~ina, no stebloto e slabo razvieno. @elezo Prviot simptom na nedostig na èlezo se manifestira vo mladite listovi kako hloroza pome|u venite na listovite. Rastenija, vo otsustvo na èlezo, se razvivaat bavno. Vo golem broj slu~ai ovie simptomi ne se javuvaat poradi nedostig na èlezo, tuku za deaktivirawe na èlezoto ili negovo pretvorawe vo oblik koj e neprifatliv za rastenieto. Najprifatlivata forma na èlezo e helatata, {to treba da bide zemena predvid pri sproveduvaweto na |ubreweto. Bor Nedostigot na bor vo rastenieto predizvikuva promeni vo formiraweto na plodovite, korewata i krtulata. Plodovite zaostanuvaat vo rastot i se steknuvaat so deformiteti. Vi{okot na bor moè da predizvika hloroza i su{ewe na vrvovite i perifernite delovi na postari listovi, no po pravilo, rastenijata moàt da podnesat pogolema koncentracija na bor bidej}i toj se povrzuva so jaglehidratite, pri {to stanuva neaktiven i ja gubi svojata karakteristika - toksi~nost. Mangan Poradi nedostig na mangan vo rastenijata, listovite stanuvaat hloroti~ni, dobivaat sitnomreèst pegav izgled, a nervite se zeleni. Pri intenziven nedostig na mangan listot izgleda kako da visi i rastenieto po~nuva da venee. Izobilstvo na mangan vo rastenieto, isto taka, predizvikuva negativni efekti. Simptomi na vi{ok na mangan se zabeleìtelni vo forma na damki so crna ili kafeava boja koja se {iri na celiot list. Bakar Bakarot e slabo mobilen vo rastenijata, a simptomite go manifestiraat svojot prv nedostig na mladi listovi. Izobilstvoto na bakar vo rastenijata go inhibira razvojot na korewata, go reducira molibdenot i manganot i pottiknuva nedostig na èlezo {to rezultira so hloroza na listovite. Cink Karakteristi~en simptom za nedostig na cink e drasti~no namaluvawe na goleminata na listot pri {to rastenieto prima rozov i xuxest izgled. Izobilstvo na cink vo rastenijata e prosledeno so simptomite na nedostig na èlezo. Molibden Simptomi na nedostig na molibden se zabeleùvaat na listovite vo vid na nekroti~ni pegi rasfrlani niz celiot list. Isto taka, namalen e rastot na rastenijata i oslaben e energetskiot potencijal {to se manifestira i na samiot izgled na rastenieto. Poradi nedostig na molibden listovite dobivaat izdolèn izgled, po~nuvaat da pa|aat i rastenieto izumira. Hlor Hlorot mnogu lesno se prifa}a od po~vata i simptomi na negov nedostig ne se zabeleàni vo prirodni uslovi. Vo slu~aj na visoka koncentracija na hlor vo rastenijata, listovite stanuvaat mali i deformirani. GRADINARSTVO RUBRIKA Darko Stavrev, mladNadnaslov farmer RUBRIKA Pod naslov Organskite lubenici povkusni Ona {to e specifi~no za odgleduvaweto organska lubenica e da se odbere zdrav rasad koj e proizveden bez upotreba na hemiski sredstva Pi{uva: Biljana Petrovska – Mitrevska 2-godi{niot Darko Stavrev od svetinikolskoto selo Mustafino e proizvoditel na lubenici. Ona {to e specifi~no za nego e toa {to na organski na~in gi odgleduva lubenicite. Proizvodstvoto na lubenici Darko go nasledil od svoite roditeli i veli deka vo Mustafino se proizveduvaat najdobrite lubenici. „Ona {to e specifi~no za odgleduvaweto organska lubenica e da se odbere zdrav rasad koj e proizveden bez upotreba na hemiski sredstva, pravilna podgotovka na po~vata pred rasaduvaweto, sproveduvawe na site agrotehni~ki merki vo tekot na proizvodstvoto, prihrana so Bio-flor i, sekako, |ubriva koi se dozvoleni vo organskoto proizvodstvo”, objasnuva Stavrev. Bostanot e rastenie koe bara po~esto voda, no vo pomali koli~estva, za razlika od diwata koja raste so mnogu malo koli~estvo na voda i zatoa e potrebno na sekoi deset dena da se polevaat poliwata. Berbata na bostanot e po 45 dena od pojavuvaweto na plodot i taa treba da se izvr{i vo rok od 10 do 15 dena. „Odgleduvaweto na bostanot e profitabilno dokolku se izveze nadvor od na{ava zemja – toga{ imame dobra cena. No, dokolku nema izvoz, toga{ cenata e mnogu niska i voop{to ne se isplatuva da se odgleduva”, veli Stavrev, koj e ~len i na zdruènieto „Ov~epolski ekoproizvodi”. Pokraj bostan, Darko odgleduva i ìtarki i son~ogled. Site ovie kulturi imaat vrven kvalitet i se barani od strana na kupuva~ite poradi specifi~noto podnebje so mnogu sonce vo tekot na celata godina. 2 Berbata na bostanot e po 45 dena od pojavuvaweto na plodot, veli Stavrev Za{tita kaj ozimi @itarici POLEDELSTVO Hormonskite herbicid go uni{tuvaat plevelot Matricaria Chamomilla Galium aparine @itaricite se najosetlivi na pleveli do krajot Lamium purpureum na bratimeweto, koga zaplevenosta najmnogu mu pre~i na razvojot, {to pridonesuva za namalen prinos. a ozimite ìtarici (p~enica, ja~men, 'r`) va`no e da se znae deka najmnogu gi zagrozuvaat plevelite koi niknuvaat pri mnogu niski temperaturi, koga posevite so ìtarici se sè u{te slabo razvieni. Plevelite koi imaat potreba od povisoki temperaturi za razvoj niknuvaat koga ìtaricite se ve}e bujni. Najopasen od tesnolisnite ednogodi{ni pleveli vo ozimite ìtarici e vetru{ka (Apera spicia venti), a od ednogodi{nite {irokolisni pleveli lepavec (Galium aparine), temjanu{ki (Viola spp.), veligden~e (Veronica spp.), kamilica (Matricaria Chamomilla), mrtva kopriva (Lamium purpureum), gluv~arka (Stelaria media), bulki (Papaver spp.), sin~ec (Centaurea spp.) i dr. Najpoznatite pleveli vo ozimite ìtarici kaj nas po~nuvaat da niknuvaat ve}e po seidbata, pa sè do docna prolet. @itarici se najosetlivi na pleveli do krajot na bratimeweto, koga zaplevenosta najmnogu mu pre~i na razvojot, {to pridonesuva za namalen prinos. Pri navremeno suzbivawe na plevelite vo ozimite ìtarici (do kraj na bratimeweto) temperaturite se glavno niski. Ako temperaturite se premnogu niski, pri primena na t.n. hormonski herbicidi se pojavuvaat {teti na posevot. Zatoa hormonskite herbicidi ~esto se primenuvaat predocna koga plevelite ve}e napravile {teta vo posevot. Dicuran forte 80 WP go prepora~uvame kako odli~no re{enie za site va`ni ednogodi{ni pleveli vo ìtaricite. Svojstva: dejstvuva na site naj~esti pleveli vo ozimite ìtarici (vetru{ka i ednogodi{ni {irokolisni pleveli); dolgo dejstvo (preku korenot i listot i gi suzbiva plevelite koi niknuvaat dva Z ili pove}e meseci po prskaweto); sigurna upotreba pri niski temperaturi (preku den, odnosno vo vreme na prskawe poèlna e temperatura povisoka od 0ºS, a preku no} i vo slednite 3-5 dena poèlno e da ne padne pod -3ºS); ima najdolg period na primena - od seidba naesen do zavr{etokot na bratimeweto; najmala zavisnost od vremeto na upotreba i klimatskite uslovi; nezna~itelno vlijanie na plodored (naesen, po ètvata, na istata parcela moè da se posee maslodajna repa i ozimi ìtarici, a slednata prolet i site ostanati kulturi). Naj~esta gre{ka e prezadocneta upotreba koga plevelite se ve}e pregolemi. Upotreba na Dicuran forte: - Ednogodi{nite {irokolisni pleveli najuspe{no se suzbivaat do najmnogu 4-6 vistinski lista (lepavec najmnogu 4-6 nodii). - ednogodi{niot treven plevel, vetru{ka, najuspe{no se suzbiva koga ima 1-2 lista. Mo`ni se tri na~ini na upotreba na preparatot: Naesen - pred niknuvaweto na p~enicata (ovoj na~in ne go prepora~uvame za ja~men i 'r`); naesen – po niknuvaweto na ìtaricite; naprolet - do krajot na bratimeweto na ozimite ìtarici. Esensko prskawe pred niknuvawe na p~enicata. Ova vreme na upotreba e pogodno na te{ki po~vi, na koi{to e ote`nata proodnosta poradi nivnata vla`nost, odnosno tamu kade {to glaven problem e vetru{kata, a lepavecot e pomalku zastapen, odnosno kade {to obi~no niknuva naesen. Dozata e 2 kg/ha. Esensko prskawe po niknuvawe na ìtaricite (koga ìtaricite imaat barem dva lista). Za p~enicata toa e Apera spicia venti naj~est, a za ja~menot edinstven vistinski termin za upotreba, bidej}i poradi bujniot porast naprolet ja~menot obi~no gi prekriva plevelite, {to pri prskaweto spre~uva priod na herbicidot do plevelot. Kolku e esenskata primena podocna, tolku za{titata od pleveli koi niknuvaat naprolet e podobra. Najdobro vreme e noemvri. Dozata e 1,5 kg/ha. Proletno prskawe. Ako glaven problem kaj ìtaricite e lepavecot, toa e najpovolno vreme za primena kaj p~enicata. Kolku porano se izvr{i ova prskawe, efektot i vlijanieto na prinosot }e bidat podobri. Moè da se prska od po~etokot na fevruari, a najdocna obi~no do krajot na april (do krajot na bratimeweto na ìtarkite, odnosno dodeka plevelite se sè u{te mali). Dozata e 1,5 kg/ha Dicuran Forte. Toa }e dejstvuva zadovolitelno na povivka (poradi docnoto niknuvawe), a na palmida uspe{no dejstvuva samo vo razvojna faza na rozeta. Vo proletnite prskawa go prepora~uvame i preparatot Lintur 70 WG koj odli~no suzbiva {irok spektar na {irokolisni pleveli (vklu~uvaj}i gi i najtvrdokornite, lepavec i palmida). Dozata na upotreba e 150 g/ha. Za tesnolisnite pleveli vo proletnite prskawa go prepora~uvame preparatot Topik 080EC koj e selektiven za p~enica, 'r` i tritikale, a ne se prepora~uva za upotreba na ja~men i oves. Dozite na upotreba se od 0,4 do 0,9 l/ ha, zavisno od toa za koi pleveli se primenuva. Moè da se tretira i so kombinacija od Lintur i Topik za istovremeno suzbivawe na tesnolisni i {irokolisni pleveli. (Tekstot e izvadok od bro{urata na „Hromos Pesticidi") SEPTEMVRI 2010 | 15 GRADINARSTVO Semeen biznis Puter-boranijata od niva do trpeza Pi{uva: Antoanela Dimitrievska Od edno rastenie boranija se bere vo prosek 250-500 grama (ako e pomalo rastenieto) ili do dva kilogrami (pogolemo rastenie) rieset godini Traj~e Dav~ev od vele{koto selo Ba{ino Selo ja obezbeduva svojata egzistencija so odgleduvawe na boranija. „Boranijata vo na{eto semejstvo se odgleduvala otsekoga{. Ja sadele dedo mi, tatko mi i sega jas, a mi pomaga i mojot 25-godi{en sin Slav~e”, veli Dav~ev, koj pokraj odgleduvaweto boranija se zanimava i so odgleduvawe domati, piperki, krastavici, magdonos, kako i daleku poznatiot ba{inoselski proleten kromid koj se odgleduva vo sekoja ku}a vo Ba{ino Selo. Kako i za sekoj drug zelen~uk, taka i za boranijata mora najprvo da se podgotvi po~vata, da se izora, da se frezira, potoa se pravat redovi, se navodnuva da iskisne, se navla`nuva zemjata i se po~nuva so seewe. „Semeto se see na rastojanie od 15 santimetri ili od 40 do 50 santimetri od red do red. Naj~esto se see okolu 20 mart, a prvata berba e za dva meseca, nekade okolu 20 maj”, pojasnuva Traj~e Dav~ev, koj odgleduva boranija na polovina dekar. Boranijata bara ~esto navodnuvawe i toa na dva-tri dena. Semejstvoto Dav~evi svojata niva ja navodnuvaat so voda od bunar, koja ja koristat i za piewe. „Od edna rekolta bereme po tri-~etiri pati od 25 do 50 kilogrami ili okolu 150 kilogrami od edno proizvodstvo. Od edno rastenie boranija se bere vo prosek 250500 grama (ako e pomalo rastenieto) ili do dva kilogrami (pogolemo rastenie)”, veli Dav~ev. Ovaa godina toj ima dve proizvodstveni rekolti. Vtorata ja zasadil kon krajot T 16 | MOJA ZEMJA Traj~e Dav~ev otsekoga{ odgleduval boranija Recept: na juni, a }e bere od kraLesen i vkusen ru~ek od boranija jot na avgust, sè dodeka Darinka Dav~eva, soprugata na Traj~e, objasnuva ne fati slana. Traj~e deka najubava letna manxa se pravi od boranija i za veli deka nekoi „Moja zemja” go otkri svojot semeen recept. godini ima i po „Boranijata najprvo dobro se mie, se otkinuvaat dr{kite od tri rekolti. Ima dvete strani i se se~e na polovina. Kromidot se proprùva nekolku sorti na vrel zejtin, na tivok ogan, pa se dodava boranijata (od 300 do na boranija, a Dav~ev ja odg500 grama za ru~ek za ~etvorica) i se proprùva. Potoa se dodava leduva sortata ise~kan morkov i domat i u{te malku se prì dodeka da pu{ti sos, se koja me|u narododava edna laì~ka crven piper, dve golemi laìci bra{no i topla dot e poznata voda. Seto ova se vari na tivok ogan. Pri kraj se dodavaat za~ini: sol, kako puter-bovegeta, biber i magdonos, spored èlba, za podobar vkus i izgled. ranija, koja e Na kraj, podgotveniot ru~ek moè i da se potpe~e vo rerna za da dosvetloòlta, bie podobar vkus. Puter-boranijata se jade so ladno kiselo kravjo potesna, pomaili ov~o mleko”, veli Dav~eva, koja im pora~uva na site domala, mnogu krevka }inki {to po~esto vo letnoto i toplo vreme da prigotvuvaat i vkusna za podgoboranija koe e lesno i vkusno jadewe. tovka na leten ru~ek. Psylla pyri APRZ Kru{kovata bolva – uni{tuva~ na celi nasadi Pi{uva: Dip. in`. agr. Lambe Kucinoski {te so podigaweto na noviot nasad od kru{a treba da se znaat najva`nite bolesti i {tetnici, stepenot na prifatliviot rizik i ekonomi~nosta na koristeweto na nasadite. Za taa cel, neophodno e dobro poznavawe na uslovite za razvoj na bolestite i {tetnicite, nivno sledewe i prognozirawe, poznavawe na metodite i sredstvata za nivno uspe{no suzbivawe i sl. Postojat pove}e {tetnici {to ja napa|aat kru{ata, no ekonomski najzna~aen {tetnik e Psylla pyri – obi~na kru{ova bolva. Se javuva kaj poedine~ni stebla, no so silen intenzitet se javuva vo gustite i mladi nasadi. Kako rezultat na ~estata hemiska za{tita, koja{to nekoga{ e preterana, a nekoga{ i pogre{na, kru{kovata bolva se razmnoùva i doveduva do uni{tuvawe na celi nasadi. Biolo{ki razvoj na kru{kovata bolva Psylla pyri prezimuva kako imago vo puknatinite na korata ili vo za{titnite liv~iwa na lisnite i cvetnite pupki na kru{ata. Imagata na zimskite formi se dolgi 3-3,5 mm, dodeka letnite formi se 2,6-3,2 mm. Bojata na letnite imaga e svetloòlta, a na zimskite e potemna. Imagata se aktiviraat pri poka~uvawe na temperaturata nad 8 celziusovi stepeni i vo tekot na fevruari moàt da se najdat jajca. Masovnata pojava e vo tekot na mart-april koga se aktiviraat prezimenite imaga i po~nuvaat so poloùvawe jajca. Psylla pyri vo na{i uslovi ima pet generacii godi{no. [tetite gi pri~inuvaat i larvite i imagata. So svojot usten aparat za bodewe i {mukawe tie gi konsumiraat sokovite od listovite, mladite lastari i plodovi. Na vaka napadnatite kru{i se naseluva gabata ~adlivka, listovite opa|aat i vo letnite meseci drvjata ostanuvaat obezlisteni, a plodovite ja gubat svojata vrednost. [tetite se najizrazeni vo leto, pri visoki temperaturi koi go zgolemuvaat la~eweto na mednata rosa. Za uspe{no suzbivawe na ovoj {tetnik najzna~ajno e negovo navremeno otkrivawe. Za{tita Najuspe{na za{tita se postignuva so kombinacija na organofosforni insekticidi so mineralni masla ili samo so mineralni masla. Tretiraweto treba da se izvr{i pred bolvite da poloàt jajca, tretirawata treba da bidat naso~eni kon mladite larvi koga se najosetlivi, bidej}i imaat najtenka kutikula. Na intenzitetot na pojavata na bolvata vlijae i preteranoto |ubrewe so azotnite |ubriva. Zna~ajni rezultati vo namaluvaweto na populacijata na kru{kovata bolva imaat mehani~kite merki, pincirawe na mladite vrvovi od kru{ata koi se najsilno inficirani so bolvata. Biolo{ki merki – Najzna~ajni predatori na kru{kovata bolva se piratskite stenii, bubamarite i dr. Zatoa treba pri za{titata da se izberat insekticidi so selektiven karakter. Hemiski merki – Visoka efikasnost se postignuva so upotreba na organofosfornite insekticidi. Insekticidite treba da se menuvaat vo tekot na vegetacijata na kru{ata. Za ekonomski prag se smeta vremeto koga treba da se zapo~ne so suzbivaweto na {tetnikot, a toa e zaraza od 10 do 20% na mladite letorasti. Hemiskata za{tita treba da se vr{i samo ako za toa postoi vistinska potreba, ne smee da se vr{i za{tita za „sekoj slu~aj”. Pri hemiskite tretmani treba da se koristi pogolemo koli~estvo voda, 1500 – 2000 l/ha. Najgolema efikasnost na insekticidite se postignuva ako se primenat po do`d, bidej}i do`dot ja izmiva mednata rosa i gi ostava bolvite goli i neza{titeni. U Psylla pyri prezimuva kako imago vo puknatinite na korata ili vo za{titnite liv~iwa na lisnite i cvetnite pupki na kru{ata Bubamarite najzna~ajni predatori na kru{kovata bolva SEPTEMVRI 2010 | 17 AGROALTERNATIVA Berewe na {umsko ovo{je Dobra zarabotuva~ka od kapini i drenki Pi{uva: Marija Kotevska eesetgodi{niot bitol~anec Pero Teofilovski 45 godini se zanimava so berewe na {umsko ovo{je – kapini i drenki. Toj sekoj vtornik i petok prodava {umsko ovo{je na zeleniot pazar vo Bitola. So ovaa dejnost zapo~nal da se zanimava otkako ostanal bez rabota. „Berbata na kapinata zapo~nuva od 8 avgust i trae do krajot na septemvri, dodeka berbata na drenkite zapo~nuva od sredinata na avgust, pa sè do krajot na septemvri. Berbata i na kapinite i na drenkite najmnogu zavisi od vremenskite uslovi. Dokolku vrne, se namaluva periodot na berbata i {umskoto ovo{je }e skape. Berbata se pravi isklu~itelno so goli race i e makotrpna zatoa {to kapinite se berat edna po edna”, objasnuva Teofilovski. Toj nautro stanuva vo ~etiri ~asot i zapo~nuva so berewe od pet ili {est ~asot do deset ~asot zatoa {to vremeto stanuva premnogu è{ko i nema uslovi za berba. Od kapinata se pravi odli~en sok, slatko ili se konsumira sveà, dodeka drenkata naj~esto se koristi za pravewe na likeri i sok. Pero Teofilovski so berba na kapini zapo~nuva od s. Bistrica, Bukovo, Velu{ina, pa potoa se prefrluva na povisokite mesta, Dihovo, Trnovo, Magarevo i sezonata ja zavr{uva vo Prespa, zapo~nuvaj}i so \avato, Ezerani, Pretor, Asamati, Sopotsko, Bolno, Kriveni. Berbata na drenkite ja zapo~nuva od s. Dolenci, Ramna, Lera, Gope{, \avato, Kaàni, Maloi{ta, a na po~etokot na septemvri bere vo s. âgor vo Demir Hisar, pa sè do Ki~evo. Cenata na kapinite i drenkite ovaa godina se dviì od 60 do 100 denari za kilogram. Po zavr{uvawe na berbata so drenki i kapinki, Teofilovski i ponatamu prodolùva so rabota, taka {to prodolùva da sobira polàvi i pe~urki. [ 18 | MOJA ZEMJA OVO[TARSTVO Vo Smolare, aktinidiite – isplatliv biznis 100 kilogrami Na samo 500 metri pod Smolarskiot vodopad, vo padinite na Belasica, vo semejniot dvor na Stojan Uzunov se nao|a najstariot ili prv ovo{tarnik so 100 aktinidii vo Strumi~kiot region Pi{uva: Makedonka Baldazarska d hobi, dopolnitelna rabota, pa do semeen biznis. Toa e terkot {to 54-godi{niot Stojan Uzunov od Smolare go iskoristil najprvo da ja zadovoli svojata qubopitnost da proba dali ovo{kite od drugo podnebje moàt da vireat i uspeat i vo ovoj kraj. Tie, podocna stanuvaat dekorativna odrina vo semejniot dvor i negova glavna preokupacija, a sega i semeen biznis. Podignale aktinidii na ~etiri dekari i rabotat i egzistiraat od proda`ba na plodot i reznici za podigawe na novi nasadi. Na dva dekara okolu semejnata ku}a vo Smolare, na samo 500 metri od Smolarskiot vodopad, Stojan Uzunov ima ovo{tarnik so 100 aktinidii, od koi godi{no sobira 6-7 tona plodovi. Godinava, kako {to veli toj, rodot e porazreden poradi po~estite vetrovi, no sepak o~ekuva beri}et od okolu pet tona. So ogled na genetikata na aktinidijata, vo ovo{tarnikot okolu ku}ata ima 90 ènski i 10 ma{ki drvja od sortata „hejvort” koja e specifi~na za cela Makedonija poradi pogolemata izdr`livost na niski temperaturi (i do minus 20ºS) i dovolnoto koli~estvo vlaga. Prikaznata zapo~nala vo 1989 godina koga Uzunov bil na odmor vo Grcija. „Dotoga{ nemavme videno kivi, pa gazdata kaj kogo {to bevme smesteni ni objasni deka ova vkusno ovo{je go odgleduva negoviot brat. Toj ima{e ovo{tarnik i rasadnik. Edna sadnica ~ine{e okolu osum marki, no nie bevme na odmor, a ne na pazarewe. No, me kopka{e qubopitnosta, dali kivito }e se O 20 | MOJA ZEMJA zafati i kaj nas. Po eden mesec se vrativ i kupiv 15 sadnici za proba, da vidam dali }e uspee”, raskaùva Uzunov. Sega tie sadnici se najstarite rodni drva, imaat po 21 godina. Drugite vo ovo{tarnikot vo dvorot imaat okolu 16 godini. A malku podolu od domot, pak, vo atarot na Smolarskoto pole, Uzunov ima i nov, petgodi{en nasad, isto taka, na dva dekara so 100 aktinidii. Od nego lani nabral 600-700 kilogrami plod. „Od edno drvo vo prosek se sobira od 80 do 100 kilogrami, a sum nabral i 220 kg, od 10-godi{no drvo. Zna~i, vo zavisnost od starosta na drvoto, naj~esto po 7-8 godini od zasaduvaweto, moè da se o~ekuva bogat rod, a zapo~nuvaat da ra|aat na tretata godina. Kako {to staree drvceto, se zgolemuva i rodnosta”, veli Uzunov. Za nasad od eden dekar – 1.000 evra Uzunov smeta deka aktinidijata, vo sporedba so site drugi ovo{ki, e najprofitabilna vo odnos na startnata investicija i odrùvaweto. „Pokraj kupuvaweto reznici, treba da se investira i vo podigawe na plantaàta so betonski stolbovi, profili i ìca. Izrazeno vo brojki, podigaweto na eden dekar aktinidii, za {to se potrebni okolu 60 sadnici, betonski stolbovi, profili i rabotna raka, }e ve ~ini okolu 1.000 evra”, pojasnuva doma}inot i prodolùva: „Od eden dekar se sobira tri tona plod, a vo zavisnost od dolìnata na ~uvawe i od klasata, odnosno goleminata na plodot, cenata se dviì od 30 do 60 denari za kilogram Nadnaslov RUBRIKA Organsko proizvodstvo Kompletnoto proizvodstvo e organsko, so sertifikat „Balkan bio sert”, no bidej}i nema pobaruva~ka i plasman, zasega go plasiraat kako obi~no. „Moàm da se pofalam deka 20 godini na ovaa po~va na koja e podignat ovo{tarnikot so aktinidii nema hemija, ne e koristeno nikakvo ve{ta~ko |ubre nitu, pak, aktinidiite se tretirani so hemikalii (i nema potreba od prskawe). Prihranuvaweto go vr{ime isklu~itelno so {talsko |ubre na dve do tri godini”, veli Uzunov. Gi navodnuvaat edna{, iako smeta deka za podobar kvantitet i kvalitet e podobro dvapati nedelno. Voda koristat od vodopadot za {to pla}aat soodveten nadomest. na golemo. Kolku podolgo se ~uvaat, tolku cenata e povisoka”. Klasata, kako {to veli Uzunov, zavisi od goleminata na plodot. Vo prva klasa se smetaat plodovite so golemina od 60 do 150 grama. „Se slu~uva plodot da dostigne teìna i do 160 grama. Toa e ve}e ekstra klasa”. Uslovi Spored iskustvoto na na{iot sogovornik, aktinidijata e prepora~livo da se posadi na rastojanie od 4 metri pome|u korenite i pome|u redovite. Za dobar razvoj na aktinidijata bitno e po~vata na koja se sadi da bide propustliva, humusna i malku pesokliva (odnosno prirodno drenirana), za da ne se zadrùva vodata. Nikako ne treba da se zasadi na glinesta po~va. Se zasaduva vo dupka, 40 h 40 sm, vo zemja pome{ana so {talsko |ubre. „Rabotam sam so soprugata. Potreba od dopolnitelna rabotna raka ima samo vo periodot na reèwe i koga se bere. „Berbata na aktinidiite zapo~nuva od 20 oktomvri i trae do 20 noemvri. Ne treba da se berat koga e vla`no, bidej}i se pojavuvaat temni damki. Plodovite se ~uvaat najmalku dva meseca, a jas gi ~uvam i do april, na priroden na~in, pa se pu{taat vo proda`ba. Gi ~uvam vo podrum, na temno, vo drveni gajbi visoki do 25 santimetri. Na toj na~in se spre~uva dehidracijata na aktinidiite. Vo prostorijata se stavaat i sadovi so voda ili, pak, se poprskuva podot za da ima vozdu{na vlaga, a temperaturata vo prostorijata prirodno se dviì od 6 do 15ºS”, objasnuva Uzunov. Toj dodava deka od godinava nasadite so aktinidii gi subvencionira i dràvata. Na mladite ovo{tari koi{to }e se odlu~at da odgleduvaat kivi dràvata }e im pomogne so 18.000 denari po dekar. od edna ovo{ka Pokraj ~etirite dekari so aktinidija, Uzunov ima i dva dekara aronija i sadnici za nea, sadnici za smokvi i dva dekara borovinka. „Sakam da sadam novi ovo{ki koi ne baraat prskawe”. Godi{no seprodavaat 6.000 sadnici „Po nekolku godini od podigaweto na plantaàta po~nav i da gi razmnoùvam. Tehnikata na razmnoùvawe mi ja pokaà ~ovekot od kogo {to gi kupiv prvite nasadi. Koga gi izvadiv prvite sadnici, ovde nikoj ne saka{e da kupi, ne znaeja {to e. Sega ne samo {to prodavam sadnici, tuku 60 otsto od nasadite vo Makedonija se podignati od moite sadnici”, raskaùva Uzunov. Ima golema pobaruva~ka za sadnici. Godi{no plasirame 5.000 do 6.000 sadnici, a cenata se dviì okolu dve evra za edna, a kolku {to se postari tolku se poskapi, bidej}i trigodi{nite sadnici u{te narednata godina po posaduvaweto imaat rod zatoa {to korenoviot sistem e ve}e razvien. Uzunov sadnicite gi plasira kako kooperant na firma.Imeno postojat pove}e vidovi na aktinidija: „monti”, „abot”, „hejvort”, „bruno”, a vo ponovo vreme se zasaduva i „arguta” koja uspeva i na toplo i na ladno. Aktinidiite se dolgove~ni drva, vegetiraat i se rodni nad 40 godini, a stebloto moè da dostigne debelina od 30 do 40 sm. Vo pra{umite na Kina e pronajdeno kivi staro okolu 200 godini so nekolku tona plod. SEPTEMVRI 2010 | 21 LOZARSTVO RUBRIKA Novi tehniki za podobro proizvodstvo i profit na trpezno grozje Pod naslov Visokokvalitetni, Sledej}i go trendot na pazarot koj bara promeni vo rakuvaweto so trpeznoto grozje, „Agrolozar”, so poddr{ka na AgBiz programata na USAID, vo izminatite nekolku meseci realizira{e aktivnost koja opfati primena na serija na merki so koi se podobri proizvodstvoto na trpeznoto grozje od sortata „viktorija” i voedno se dodade pogolema vrednost na finalniot proizvod Nikola Mitev, agronom 00 hektari lozovi nasadi od koi 340 vinski sorti i 60 hektari trpezno grozje od sortata „viktorija” e sopstvenosta na Del~o Baltovski koj vnese golem broj inovacii vo proizvodstvo na trpezno grozje. Nasadot od „viktorija” e podignat vo periodot od 2004 do 2005 godina, a podocna vo 2007 godina sleduva i prvata berba. Celiot nasad e pod italijanski sistem takanare~en „odrina” koj e edinstven vo Makedonija. Vo proletta 2010 godina, se postavi za{titna mreà od grad na povr{ina od 15 ha na nasadite so trpezno grozje. „Ova ni e ~etvrta berba na „viktorija” od na{ite nasadi. Se odlu~ivme 4 za sortata „viktorija” poradi kvalitetot i poradi toa {to porano sozreva od drugite sorti. Prvite tri godini bea dobri, no sepak godina{nava e so vrven prinos i kvalitet, so mnogu malku zagubi, a na{ite rabotnici rabotat so zadovolstvo imaj}i predvid deka rabotat pod senka. Bereweto e mnogu poefikasno od minatogodi{nite berbi, bidej}i grozdovite se oformeni, lesno pristapni i prakti~ni za pakuvawe. Na{iot uspeh se dolì na na{ata qubov kon lozarstvoto, vloùvawata i povolnoto klimatko podra~je”, veli Del~o Baltovski, sopstvenik na „Agrolozar”. Toj ima angaìrano 30 lica za proizvodstvoto na trpeznoto grozje „viktorija”. Sedumdeset otsto (70%) od trpeznoto grozje od ovaa rekolta se izvezuva vo Rusija, Polska, Litvanija i Moldavija, a ostanatite 30% se izvezuva na pazarite na porane{nite jugoslovenski republiki, osobeno vo Srbija i Hrvatska. Sledej}i go trendot na pazarot, koj bara promeni vo rakuvawe so trpeznoto grozje, „Agrolozar”, so poddr{ka na AgBiz programata na USAID, vo izminatite nekolku meseci realizira{e aktivnost koja opfati primena na serija na merki so koi se podobri proizvodstvoto na trpeznoto grozje od sortata „viktorija” i voedno se dodade pogolema vrednost na finalniot proizvod. Imeno, preku AgBiz programata be{e za{titna mreà od grad na povr{ina od 15 ha na nasadite so trpezno grozje 22 | MOJA ZEMJA unificirani grozdovi Pi{uva:Biljana Petrovska-Mitrevska Merewe na temperaturata na grozjeto Na{iot uspeh se dolì na na{ata qubov kon lozarstvoto, vloùvawata i povolnoto klimatko podra~je”, veli Del~o Baltovski, sopstvenik na „Agrolozar” Re~isi 95% od grozjeto e so uedna~en kvalitet koj odgovara na evropskite standardi, veli prof. Krum Bo{kov Zelena rezidba angaìran profesorot Krum Bo{kov, od katedrata za Lozarstvo i vinarstvo, pri Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana od Skopje, koj rakovode{e so aktivnosta za sproveduvawe na novite merki za podobruvawe na kvalitetot na trpeznoto grozje i procenka na rezultatite. „Nekoi od novite merki koi se prezemeni na nasadite se: la~ewe, defolijacija vo zonata na grozdot, filizewe, proret~uvawe na grozdovi i zrna, izvr{eni se eksperimenti za giberlinska kiselina. Grozdot postojano se ureduva so otstranuvawe na zabolenite zrna, kako i zrna koi imaat nepravilna forma nepodobna za pakuvawe. So ovie merki se dobiva grozje so uedna~ena golemina, forma, kvalitet i oboenost na zrnoto. Re~isi 95% od grozjeto e so uedna~en kvalitet koj odgovara na evropskite standardi. Ostanatite 5% se pakuvaat vo slednata berba. Vakov kvalitet na trpezno grozje ne postoi na prostorite na Balkanot. Ova e model kon koj treba da se stremat lozarite od Makedonija. Samo dokolku postojano proizveduvame konfekcionirano i kvalitetno grozje, }e bideme konkurentni na stranskite pazari”, veli profesorot Bo{kov. Nikola Mitev, agronom vo „Agrolozar” veli deka o~ekuva 450 toni grozje od godina{nava berba. „Del od merkite {to ni gi prepora~aa se primenija na site 60 hektari, a del na samo ~etiri reda. Za samo pet meseci otkako po~navme so ovaa aktivnost, dobivme mnogu pozitivni rezultati, koi se osobeno vidlivi sega, vo ekot na berbenata sezona. Rabotnicite koi go berat grozjeto velat deka sega e mnogu polesno. Grozdovite se lesno pristapni, sredeni i golemi. Mreàta {to ja stavivme za za{tita od grad dava ubava senka koja ja olesnuva rabotata na nasadite i gi za{tituva grozjeto i rabotnicite od {tetnite ultravioletovi zraci”, veli Mitev. Imeno, makedonskata industrija za proizvodstvo na trpezno grozje se soo~uva so zgolemena konkurencija koja doa|a od zemjite na Mediteranot, osobeno od [panija, Italija i Grcija, kako i zemjite od Noviot svet, osobeno île. Ovoj pritisok, makedonskite trgovci so trpezno grozje go ~uvstvuvaat osobeno na regionalniot pazar i zatoa treba da se prezemat aktivnosti za podobruvawe na proizvodstvoto i rakuvaweto so proizvodite po berbata. SEPTEMVRI 2010 | 23 RUBRIKA Pod naslov na bikovi STOÂRSTVO Odgleduvawe Svetozar – gordost na farmerot Atanasov Vo strumi~koto selo Drvo{ sekoja godina se organizira tradicionalna borba so bikovi, taka {to ovaa godina Svetozar se zakiti so medal za najubav bik Pi{uva: Vesna Delovska oran Atanasov e mlad farmer od strumi~koto selo Drvo{ koj se zanimava so odgleduvawe na goveda. U{te od mali noze toa bilo negova najgolema èlba. Denes poseduva 55 visoko sortni goveda (montafonki, frizerki, simentalki), a ona po {to e posebno poznat i so {to se gordee e bikot od sortata „limuzin” so poteklo od Danska, a uvezen od firmata „Agria” - Veles. Toj e edinstven vo Makedonija Z 24 | MOJA ZEMJA i vo regionot (Srbija, Bugarija). Bikot na koj Zoran mu dal i ime – Svetozar e poznata francuska sorta, a go koristi za priplod na sopstvenite i na drugi kravi. „@elbata za odgleduvawe na bikovi ja naslediv od striko mi koj vo svoeto vreme bil i organizator na borbite so bikovi. Vo Drvo{ sekoja godina se organizira tradicionalna borba so bikovi. Ovaa godina bikot Svetozar se zakiti so medal za najubav bik. Ovaa manifestacija se organizira ve}e deset godini”, veli Atanasov. Zoran e ambiciozen farmer koj saka pove}e da se razviva sto~arstvoto vo regionot, no bidej}i celata investicija mu e od sopstven xeb smeta deka dràvata vo idnina treba da se zanimava so mladite farmeri i da iznajde na~in da gi motivira stimulira da rabotat i da go pro{iruvaat sto~arstvoto. Rabotilnica za dorabotka na vosok za p~elni sandaci PÊLARSTVO „Ona {to treba da go imame kako dràva e sto~arski saem kade {to moè da pokaùvame kakvi goveda se odgleduvaat vo Makedonija”, veli Atanasov, ~ij dom e sekoga{ poln so posetiteli koi doa|aat da go vidat negoviot bik. Zoran proizveduva 45 tona mleko na godi{no nivo koe{to go dava vo mlekarnicata „Zdravje” - Radovo. Odgleduva i lucerka na 10 dekara i p~enka na 13 dekara koi{to gi obrabotuva ma{inski. Zarabotuva~kata, veli Zoran, e zadovolitelna, no rabotata e mnogu naporna i iscrpuva~ka i bara ogromna posvetenost. Bikot Svetozar ~ini 2.500 evra, star e 14 meseci i teì 900 kg. SEPTEMVRI 2010 | 25 PÊLARSTVO Bolesti kaj p~elite Varoata i nozemata glavni pri~initeli za uginuvaweto Naslov vo dva reda Pi{uva: Ivan Umeqi}, urednik na „P~elarski ùrnal“ ebatata za toa {to bi se slu~ilo dokolku p~elite celosno bi gi snemalo odamna izleze od akademskite krugovi. Spored oficijalnite procenki na FAO, godi{nata vrednost na opra{uvaweto na zemjodelskite kulturi {to go izvr{uvaat p~elite nadminuva 153 milijardi evra, a va`nosta na p~elite za ~ovekoviot opstanok kako i za za~uvuvawe na dobar del na kopneniot biodiverzitet moè samo da se zgolemi vo idnina. STATISTIKA: Spored oficijalnite podatoci na FAO (Svetskata organizacija za zemjodelstvo i hrana), se procenuva deka vo celiot svet denes ima 72,6 milioni p~elni semejstva. Sporedeno so situacijata od 1961 godina, vkupniot broj na p~elni semejstva se zgolemil za 64 otsto. Iako na globalno nivo brojot na p~elni semejstva nesomneno e vo porast, vo mnogu delovi na svetot situacijata ne e ni odblizu tolku sjajna. Naprotiv, vo periodot od 1961 do 2007 godina brojot na p~elni semejstva vo Evropa i Severna Amerika zna~ajno opadna. Vo SAD brojot na semejstvata se namalil od 5,9 milioni (kolku {to bile vo 1947 g.) na samo 2,3 milioni (2008 g.), a od 21 milion ko{nici, kolku {to bile registrirani vo Evropa vo 1970 godina, denes ostanale okolu 15,5 milioni. Od druga strana, vo Azija p~elniot fond se zgolemil duri za 426 otsto, vo Afrika za 130, vo Ju`na Amerika za 86, a vo Okeanija za 39 otsto. CCD: Vo proletta 2007 godina mnogu p~elari se soo~ile so katastrofalni zagubi. Alarmantni izve{tai pristignuvale od celiot svet. Posebno zagriùva~ka bila situacijata vo SAD, kade {to samo vo tekot na zimata 20062007 uginale 32 otsto od p~elnite zaednici. Slednata zima, 2007-2008, bilo u{te polo{o, bidej}i pod mnogu misteriozni okolnosti snemalo u{te 36 otsto od p~elnite zaednici. I slednite dve godini bilo sli~no. Vo ko{nicite i vo nivnata blizina nemalo umreni p~eli, a u{te D 26 | MOJA ZEMJA pogolema misterija pretstavuva faktot {to nemalo i nikakvi nadvore{ni znaci za prisustvo na poznati, inaku brojni {tetnici ili paraziti na medonosnite p~eli. Ko{nicite, {to e krajno nevoobi~aeno, bile polni so hrana i leglo. Zabeleàna e u{te edna ~udna rabota – uginatite semejstva ne bile napadnati nitu od dvata kleptoparaziti koi voobi~aeno gi preplavuvaat p~elnite semejstva po umiraweto: voso~niot molec (Gallaria mellonella) i malata ko{ni~arska buba (Aethina tumida). Snemuvaweto na p~elite dobilo golem publicitet najprvo vo Amerika, a podocna i vo celiot svet. Sindromot e nare~en Colony Collapse Disorder ili skrateno CCD. Iako ovoj termin vo po~etokot se koristel samo vo Amerika za da se opi{e precizno definiraniot zbir na simptomi, po inercija zapo~nal da se koristi i niz celiot svet kako sinonim za uginuvaweto na p~elnite semejstva. VAROA: Verojatno najpoznatiot parazit na medonosnite p~eli, Varroa destructor, e eden od glavnite inicijatori, odgovorni za masovnoto uginuvawe na p~elite. Ovoj parazit preminal od svojot izvoren dom, aziskata p~ela (Apis cerana), na evropskata medonosna p~ela (Apis mellifera) koga taa e vovedena vo Azija. Denes, koga varoata e prisutna re~isi vo sekoja ko{nica vo svetot, vo mnogu oblasti prose~nite zagubi nadminuvaat 20 otsto od p~elnite semejstva. NOZEMA: Vtoroto mesto (spored mnogumina, prvo) na listata na potencijalni pri~initeli za gubeweto na p~elite zazema mikrosporidijata (Nosema ceranae), odnosno nozemoza, bolest {to taa ja predizvikuva. So decenii nanazad nozemozata bila pripi{uvana samo na eden vid, Nosema apis, koja vo 1906 godina za prv pat bila identifikuvana kaj zapadnata medonosna p~ela, Apis mellifera. Me|utoa, {vedskiot nau~nik Ingemar Fris vo 1996 godina na Tajvan otkril nov vid Nosema ceranae na aziskata p~ela Apis cerana, a vo 2005 g. e utvrden prviot slu~aj na zarazenost na zapadnata p~ela so mikrosporidija (Nosema ceranae) vo Evropa i Amerika. Ovaj patogen povtorno privlekol golemo vnimanie na epidemiologot vo 2009 g. koga e soop{teno deka se pro{iril i na populacijata na bumbari vo Ju`na Amerika. NEONIKOTINOIDI: Zagadenata ìvotna sredina, kako i „hemizacijata” na zemjodelskoto proizvodstvo vlijaat na naru{uvawe na ekosistemite, namaluvawe i predizvikuvawe na mnogu problemi na rastitelnoto proizvodstvo, pa so samoto toa i naru{uvawe na sozdavaweto na dovolni koli~ini na kvalitetna prirodna hrana za p~elnite semejstva. So intenzivnata primena na pesticidi se zagaduva polenot i nektarot, koi se osnoven izvor na proteini i jaglehidrati za p~elite. Vo posledno vreme sè pove}e se koristat i insekticidi od grupata na neonikotinoidi koi se otrovni za p~elite. Vo edno skore{no istraùvawe publikuvano vo spisanieto PloS ONE se naveduva deka vo SAD na 887 primeroci na vosok, polen i p~eli pronajdeni se duri 121 vid razni pesticidi i metaboliti. VIRUSI: Od 1963 godina, koga se izolirani hroni~niot i akutniot virus na paraliza, do denes se otkrieni vkupno 19 virusi karakteristi~ni za medonosnite p~eli. Sè do docnite 80-ti na minatiot vek, virusnite infekcii kaj p~elite bile zanemaruvani. Me|utoa, rabotite se promenile koga so {irewe na ektoparazitot Varroa destructor, zdravjeto na p~elnite semejstva po~nalo sè pove}e da se naru{uva. Epidemiolo{kite istraùvawa i laboratoriskite eksperimenti pokaàle deka nekolku virusi od familijata na Dicistroviridae (akuten virus na paraliza, ka{mirski virus i izraelski virus na akutna paraliza) direktno se povrzani so varoata koja dejstvuva kako nivni prenositel vo vnatre{nosta na p~elnite semejstva, no i me|u razli~ni ko{nici. Gafur Ademi od skopsko Nadnaslov Bukovi} PÊLARSTVO RUBRIKA Selektiraweto matici - prioritet Jas gi selektiram maticite so Jenter aparat i vadam i do 60 matici da se prodolì so proizvodstvo na majki. Profesionalniot p~elar mora da selektira majki, objasnuva mladiot no iskusen p~elar Pi{uva: Makedonka Baldazarska et toni med, 400 grama mati~en mle~, (polen) propolis i, pred sè, proizvodstvo na matici e ovogodi{niot bilans od petstotinite sandaci so p~eli, {to pretstavuva baza na biznisot {to go vodi 33-godi{niot Gafur Ademi zaedno so svojot tatko Ramadan i edna godina pomladiot brat Xemaq. Pogolemiot del od vodstvo na matici: Jenter, Nikot ili Miler. Jas gi selektiram maticite so Jenter aparat i vadam i do 60 matici za da se prodolì so proizvodstvoto na majki”, objasnuva Ademi. Ovoj iskusen p~elar potencira deka vtorata polovina na avgust i prvata od septemvri e periodot koga tie gi podgotvuvaat p~elnite semejstva za zima. Toa spored nego, treba Mati~niot mle~ se sobira vo maj. Od 500 sandaci sobirame po~esta kontrola vkupno 400 grama mati~en mle~. Go pakuvame vo {i{enca na p~elite za da od 10 gr i go zatvorame so vosok. Se ~uva na ladno, od minus ne se vdomat zalu5 do minus 10ºS. Eden gram mati~en mle~ ~ini pet evra. tani p~eli od drug p~elarnik, koi mosandacite, trista, se smesteni na niv- àt da bidat potencijalen izvor na ite pokraj nivnite semejni ku}i vo sko- bolesti. Ako p~elite zimuvaat vo dve pskoto selo Bukovi}, 120 se vo atarot na tela(kata), treba da se trgnat drugite tetovskoto selo Sremnica, a 80 vo selo tela. Ako, pak, maticata e na dolniot kat, Rasadi{te na [ar Planina. Inaku, 200 od treba da se premesti na vtoriot, a ako e p~elnite sandaci se od modelot dadan- gore, se proveruva dali e zdrava, dali ima blat, a 300 se langstrut. dovolno hrana ili treba da se prihranuOva zna~i deka mladiot p~elar e pokraj va; dokolku ima bolni, se intervenira sandacite u{te od svoite 15 godini, kako so lekovi. „Osnovnoto ne{to za uspe{no pomo{nik na tatka si, no poslednive de- p~elno semejstvo e zdrava matica. Zatoa se sset setina et e tina in i na ggo na godini od di din ini t in toj oj ggo oj o rak ra r rakovodi ak a ovo od di i odg o od odgledudgl d led le edu e tie se sl sledat leda ed e dat zza da ad da a se se vvidi id idi id di i da d dali li se dobri i va vvaw vaweto aw a weto et et to oio or org organiziraweto rgga r ani an ni n izir zir irawe awe aw weto o na na pr p pro proizvodstro r oi izzzvvvo izv ods od o dsst- ili d i lo lo{i. o{ {i {i. i. T i. Toa oa o a se se p po poz poznava oznav oz zn na nav ava p av po o legl l legloto eggl egl eg loto – ako ko o vot vvo voto ot o to i i,, k kako ako ak a ko k o {t { {to to vveli eli el eli l ssa samiot, ami mio m iot io t,, pri p pr prioritet ri r ior ori o ri r itet te t et e t im ima i ma m a is i isfrleno sf frl fr rl rle eno en no n o tr t trutovi ru ut uto to tovvi ii il ili li l i ak a ako ko n ne nema ema e em ma m al le leglo, egl gglo lo l o, mu m uep primenata ri rim r im imen ena e na n at ta an na a naj n na najsovremeni ajjsov a sso ovvr o re rem em e me en eni ni t ni te tehniki ehn hni h ni n iki ki m male~ki, ale al e~k e~ ~k ~ ~ki ki, i, m mat ma maticata at a ti ica ic ca c ata ta sse e za zzam zamenuva am a menu en e nu n uvva a il ili ili li ak ako a ko e o okolu kolu u selek sse sel selekcijata el e le ek ekc kc k cij ija i jja ata ta na na m ma mat maticite. ati at tici ic i cit ci te te. e.. e sl ssla slaba, la laba, aba, ba b a, a, se se sp sspojuva po ojju oju uva va sso o dr dru d drugo ru r uggo ol leg le leglo, eg egl lo lo, o, objasnuo objas ob jja assnu a nuGafur Ademi istaknuva deka Sepak, nego, najva`no G Ga Gaf afur af ur Ade A Ad de d emi mi is i ist sta st ak akn kn k nu uvva uva va de d eka ka tie ti t ie va ie va Ade Ad Ad Ademi. dem mi mi. i S ep epa e pak, spored pa spo ssp por po pored red re ed e d ne n eggo, o n o, na ajva jvvva a` `n `no no n oe ovoj period sledi dali p~elite r rabota rab ra rabotat ab abo ot ota tat i egzi ta e eg egzistiraat gzis zis zi ist tir ti iraat ir aat aa at is i isklu~itelno skl klu k lu~it lu ~it ~i itel elno od eln od vo vo ovo voj p voj eri er eri riod od da da sse e ssle sl ledi le di d da dal al ali p~el p ~el ~ ~e e el lit it ite te e imaat dovolno hrana ako potrebno p~ p p~e p~elite, ~eli lit lit it te, e, {to e, {t { to t o zzn zna~i na~ a~i a ~i ~ i de d deka eka ka sek ssekoj se ekoj ek oj d de den en en m mo mora ora ra da da im ima maat maat ma at d do dov ovolno ov ol o oln ln l no h hran ra ran r an a na i a ak k ko o e potr p po otre tr tr re ebno bno bn no d da a dodava med {e}er sse e d dru dr druì ruì ru ì so so n niv ni niv. iv v. „„Koristam Kor K or o rist ist tam lit l li literatura, itera it er ra r atur tu t u ur ura ra, a, se e dod da ava va a me ed i si ssirup rup ru rup u od o {e { e}er }er }e er za za da da se se stimulira legloto. Ademi ssp spi spisanija, pi pissa san ani an ijjja, no ija no pred pre red ed sè ed ssè, è, sse e vod vvodam od od oda da am o od d ssopstop ops o pst- sti sst timul ulira ra za zzaradi aradi radi l rad legl egloto eg egl ot oto to t o. A de d dem em e mi vveli eli e el li l i venoto iskustvo. Za mene, prioritet prezimuvawe ven en e noto noto ot to i to is skusstvo tv vo. Z a m ene e en ne n e, p prio r rit ri rio ri ite it et t e de de a za dek deka za p rez ezzi imu mu muva vaw awe na na negovite nego e vit vite e p~eli p~ ~el el eli umnoùvaweto. Sekoj svoj na~in um umn mn m no o` où ù uvaw vva aweto o. S ek eko e ko k oj ssi i ima ima ma ssvo vo v jn a~i a~ a ~i ~ in i mu m u se se potrebni potreb pot o reb eb bn ni i 12 2 kg k med, med ed d, i toa a pred pred d sè, ssè è, koristi razli~na tehnologija proizmedot kor or ris ist sti r st azl az z i~n na t ehn hn h nol nol olo o logij ija zza a p ro roi r oiz- med oi e ot ot {to {t to o tie ti ie samite sami amite e go go pribrale pribra pri bra r le oti oti ot P ima pove}e vitamini. „Jas pri prihranuvaweto praktikuvam 5 kg od nivniot med i 5 kg sirup. Ako imaat med, se dodavaat samo lekovi”, veli Ademi. „Godinava proizvodstvoto na med e pomalo, okolu 10 kg od sandak, bidej}i tokmu vo medonosnite denovi, koga be{e glavnata pa{a, vremeto be{e mnogu do`dlivo. Inaku, vadime prose~no i po 12 kg od sandak, moè i pove}e, no nie odime na kvalitet, a ne na kvantitet. Medot go prodavame na malo po 250 denari. SEPTEMVRI 2010 | 27 RUBRIKA Nadnaslov CVE]ARSTVO Odgleduvawe na hrizantemi Najnovite statisti~ki podatoci pokaùvaat deka hrizantemata e primarna cvetna kultura vo poslednite godini poradi isklu~itelno dekorativnite cvetovi i boi i usovr{enata tehnologija koja ovozmoùva tempirano proizvodstvo na pove}e rekolti vo tekot na godinata Rasko{ni mali grmu{ki Pi{uva: Tome Timov, zemjodelski inèner ome|u ubavite i rasko{ni cve}iwa se vbrojuvaat i hrizantemite, koi moàt da bidat ednogodi{ni ili pove}egodi{ni rastenija. Do denes se poznati okolu 200 vida na hrizantemi od koi samo nekolku se upotrebuvaat za proizvodstvo na reàn cvet i kako saksisko cve} e (Chrysanthemum-Indicum hybridum). Ednogodi{nite vidovi (Chrysanthemum-leucantheum, Chrysanthemum carinatum) i nekoi pove}egodi{ni hrizantemi (Chrysanthemum maximum) se koristat za sadewe na javni povr{ini i vo doma{ni gradini. Krupnocvetnite formi tradicionalno se koristat za proizvodstvo na reàn cvet. Najnovite statisti~ki podatoci pokaùvaat deka hrizantemata vo poslednite godini e primarna cvetna kultura poradi isklu~itelno dekorativnite cvetovi i boi i usovr{enata tehnologija koja ovozmoùva tempirano proizvodstvo na pove}e rekolti vo tekot na godinata. P Temperatura za hrizantemata Rastot na hrizantemata zapo~nuva na temperatura od 2 do 6 Celziusovi stepeni, pu{taweto ìli na reznicite od 15 do 16 stepeni, a formiraweto na cvetnite pupki od 12 do 13 stepeni. Rastenijata moàt da podnesat kratkotrajno studeno vreme od -3 Celziusovi stepeni, dodeka cvetnite pupki stradaat pri temperatura od 0 stepeni. Mati~nite rastenija se ~uvaat vo zimskiot period pri temperatura od 4-6 stepeni, koga pominuva neophodniot stadium na jarovizacija. Sitnite sorti (vidovi) podobro gi podnesuvaat niskite temperaturi za razlika od krupnocvetnite. Optimalna temperatura za pu{taweto ìli na reznicite za rast, formirawe i razvoj na cvetnite pupki e od 16 do 18 Celziusovi stepeni, a za otvorawe na cvetnite pupki i cvetawe e neophodna niska temperatura, od 10-12 stepeni. 28 | MOJA ZEMJA Chrysanthemum maximum Hrizantemata e rastenie na kratok den, no so golemena potreba za intenzivno osvetluvawe. Vegetativen rast Vegetativniot rast na hrizantemata pominuva vo period na dolg den (podolg od 14 ~asa, kaj nas toa e od 22.04 - 22.08), dodeka ima sorti koi cvetaat i pri kratok den odnosno dolgiot temen p period. Vegetativniot rast se odviva pri intenzitet na svetlina koj se dviì od 6.500-8.000 luksovi {to za na{i ussvetli zna~i mo`nost za uspe{en rast i vo tekot na zimata. lovi zn Pos Posebno golemi potrebi za intenzivno osvetluvawe imaat ranite i srednoranite sorti. Toa {to hrizantemata dobro reagira na intenzitetot i dolìnata na osvetluvaweto dava osnova za intenzivno proizvodstvo vo tekot na celata godina. Predlog dekoracija na dvor so hrizantemi vodi smetka za vla`nosta na zemjata bidej}i so sekoe golemo namaluvawe na vlagata na zemjata se namaluva i transpiracijata. Za navodnuvawe treba da se koristat meki vodi, a ne se prepora~uva hlorirana voda. Vlijanieto na sredinata Dobrata prirodna cirkulacija na vozduhot e uslov za uspe{no odgleduvawe na hrizantemata posebno vo vreme na vkorenuvawe i presaduvawe. Hrizantemata ne podnesuva visoko nivo na potpo~veni vodi. Hrizantemata, posebno krupnocvetnite vidovi, stradaat od jaki vetrovi, dodeka site sorti se mnogu osetlivi na zagaden vozduh (od industrijata i intenzivniot soobra}aj). Za hrizantemata e najdobra srednote{ka, strukturna po~va, so visoka sodrìna na humus, pH = 6,2-6,5. Navodnuvawe Potrebite za voda zavisat od intenzitetot na osvetluvaweto. Pri odgleduvaweto na hrizantemata vo staklenik vo uslovi na jako obla~no vreme dnevno e potrebno od 0,70l/m2, a pri jasen son~ev den duri 5,11/m2 voda. Vo za{titen prostor mo`na e visoka koncentracija na soli vo zemjata na {to korenot na hrizantemata e dosta osetliv. Vo takvi uslovi navodnuvaweto ovozmoùva razreduvawe na koncentracijata na zemjeniot rastvor, a toa e podobro i za rastot na rastenieto. Vo uslovi na visoka vla`nost na vozduhot listovite na hrizantemata ja primaat vodata i zatoa za nea e podobro navodnuvawe so ve{ta~ki do`d za razlika od klasi~noto navodnuvawe na po~vata. Pri odgleduvawe na hrizantemata, isto taka, treba da se \ubrewe Bez ogled na toa kade se odgleduva hrizantemata, potrebno e da ima dobar odnos pome|u organskite i mineralnite |ubriva, dovolno vozduh, voda i dobra mikrobiolo{ka aktivnost vo po~vata {to ovozmoùva dobra ishrana na rastenieto. Hrizantemata bara nitratna forma na azot koja{to e neophodna za vegetativniot rast na rastenijata, kalium za zgolemuvawe na otpornosta na stres i polegnuvawe i ubav cvet, a fosforot za dobivawe na cvrsti cvetovi i jak korenov sistem. Hrizantemata bara magnezium, mangan, bor, bakar, molibden i cink. SEPTEMVRI 2010 | 29 POLEDELSTVO Primena na agrotehni~kite merki vo proizvodstvoto na p~enica Zaoruvawe na strni{teto neophodno za plodnost na po~vata Pi{uva: prof. d-r Vidoja Trpevski Podobruvaweto na organskata materija vo po~vata i humusot se mnogu potrebni za podobra ili odr`liva struktura i stabilnost na po~venite agregati, no pretstavuva i izvesen izvor na CO2 koj{to e potreben za fotosintezata na p~enicata, podobruvawe na vodniot reìm (se prekinuvaat kapilarite vo po~vata), a so toa i isparuvaweto na vodata, vrneìte podobro se zadrùvaat, vozdu{niot reìm se podobruva, a so toa i aerobnata i druga mikroflora Strogo zabraneto paleweto na strni{te rinosite i kvalitetot na lebnoto ìto-p~enica, treba da bide preokupacija so pogolem intenzitet kako od nau~nostru~ni subjekti i institucii od agrarot, taka i od neposrednite zemjodelski proizvoditeli. P 30 | MOJA ZEMJA Pogolemite prinosi i povisokiot kvalitet na p~enicata e rezultat na vlijanieto na pove}e faktori koi moème da gi grupirame vo tri grupi: seme, klima i agrotehnika. Za semeto treba da dadat svoe mislewe selekcionerite i gemeti~arite so osnovani podatoci za toa „{to bara sortata” od klimatski i agrotehni~ki merki. Vo ovoj tekst }e ja apstrahirame klimata, pod pretpostavka deka }e bide povolna zatoa {to ne e sekoga{ nepovolna, a nekoi proizvoditeli neuspehot naj~esto go „pokrivaat” so „lo{a godina”. Agrotehnikata ima {irok spektar na opfat po~nuvaj}i od mehanizacijata za obrabotka i |ubrewe na po~vata po ètvata, |ubreweto povrzano so laboratoriski naod za agrohemiski svojstva na po~vata (plodnosta na po~vata, rokovi za seidbata, po~vena i folijarna prihrana, za{tita od {tetnici na p~enicata, za{tita od bolesti, za{tita od pleveli, rotacija (plodored) za p~enicata i navodnuvawe, ako ima uslovi). Ona {to bi sakal posebno da go istaknam vo ovoj tekst e moeto nesoglasuvawe so nekoi mislewa objaveni vo mediumite deka treba da se namali proizvodstvoto na p~enica zatoa {to e nisko produktivna i nekonkurentna na pazarot i ako prinosot na p~enica ne e nad 4.000 kg/ha ne treba da se odgleduva p~enica, a farmerite da se orientiraat na drugi kulturi. Vakvite tezi ne vodat kon dobro i }e staneme u{te pogolemi zavisnici od lebno ìto od drugite zemji. P~enicata gi hrani lu|eto, slamata, ìvotnite i da ne zaboravime – humusot vo po~vata. Mojata teza e obratna od prethodnata i glasi „da gi stavime pod lupa agrotehni~kite merki i nivnata primena vo proizvodstvoto na p~enica”. Ima nekolku va`ni agrotehni~ki merki vo proizvodstvoto na p~enica koi zna~ajno vlijaat za povisoki prinosi i podobar kvalitet i otpornost na p~enicata na klimatski nepovolni godini. Agrotehni~kite merki se usoglasuvaat so biologijata na p~enicata po logi~en redosled spored fenofazite na p~enicata i site se srodni. Prvite tri agrotehni~ki merki se: - Zaoruvawe na strni{teto - Osnovno |ubrewe pred seidbata - Osnovno orawe na po~vata pred seidbata Zaoruvawe na strni{teto Ovaa agrotehni~ka merka ima nekolku zna~ajni celi i dobro e da se izvede vedna{ po ètvata. Vo razvienite agrarni zemji se izveduva istovremeno so ètvata so soodvetna mehanizacija prisposobena za taa namena. Ne e dobro da se izostavi zaoruvaweto na strni{teto nitu da se pali kako {to nekade se praktikuva poradi zabrusot. Pova`ni celi na zaoruvaweto na strni{teto se: podobruvawe na organskata materija vo po~vata i humusot koi{to se mnogu potrebni za podobra ili odr`liva struktura i stabilnost na po~venite agregati, no pretstavuva i izvesen izvor na CO2 koj{to e potreben za fotosintezata na p~enicata, podobruvawe na vodniot reìm (se prekinuvaat kapilarite vo po~vata), a so toa i isparuvaweto na vodata, vrneìte podobro se zadrùvaat, vozdu{niot reìm se podobruva, a so toa i aerobnata i druga mikroflora koi zemaat aktivno u~estvo vo transferot na organskata materija na humusot. Se podobruvaat procesite za transfer na visokomolekularnite azotni materii vo poniski preku va`ni biohemiski procesi vo po~vata, a toa se: aminizacija, amonifikacija i nitrifikacija. Seto toa rezultira so podobri agrohemiski svojstva na po~vata (plodnost) so azot, fosfor i drugi elementi za ishrana na p~enicata. So zaoruvawe na strni{teto zna~ajno se olesnuvaat tro{ocite za narednoto osnovno dlaboko orawe na po~vata. Ima i drugi prednosti na zaoruvaweto na strni{teto vo borbata protiv nekoi pleveli, bolesti i {tetnici za {to imaat avtenti~ni rezultati kolegite od op{to poljodelstvo i za{tita na rastenijata. Dlabo~inata na zaoruvaweto na strni{teto e razli~na, zavisno od mnogu celi, mo`nosti i uslovi. Spored nau~nite soznanija, podobro e da ne e od 6 sm i podlaboko od 12 sm. Postojat specijalni plugovi za zaoruvawe na strni{teto koi{to se nare~eni „strnika{i”. Dokolku se nema specijalni plugovi, ovaa aktivnost moè da se izvr{uva i so obi~ni plugovi regulirani na soodvetna dlabo~ina. Vo naredniot broj: Agrohemiska analiza na po~vata Osnovno |ubrewe na p~enicata Od nedostigot na p~enica najmnogu }e zarabotat trgovcite AGROVESTI Od nedostigot na p~enica najmnogu }e zarabotat trgovcite Poradi golemite su{i i nedostigot na p~enica {to go zafati svetot, amerikanskite trgovci i farmeri zna~ajno }e zarabotat na ìtarkite, pi{uva „Fajnen{l tajms” (FT). Amerikanskoto ministerstvo za zemjodelstvo procenilo deka trgovcite }e prodadat okolu 127 milioni toni p~enka, soja i p~enica do juni 2011 godina, {to pretstavuva 15-otstoten porast vo odnos na sezonata 2009-2010 koga izvezle okolu 110 milioni toni. Poznava~ite na pazarot velat deka kompaniite koi najmnogu }e zarabotat od nedostigot na p~enicata i golemite su{i vo Rusija, Ukraina i Kazahstan se: Cargill, najgolem trgovec so zemjodelski proizvodi vo svetot, Archer Daniels Midland (ADM) od Ilinois, Bunge od Wujork i Louis Dreyfus od Francija. Tie tvrdat deka i drugi trgovci, kako {to se Gavilon, me|u ~ii akcioneri e i Soros Fund Management, kako i Mitsubishi, japonska trgovska ku}a koja e intenzivno prisutna vo amerikanskoto zemjodelstvo, isto taka, }e zarabotat. David Driskol, analiti~ar na prehranbenata industrija od Citigroup od Wujork, veli deka nepostojanosta na stokovite pazari sozdava povolni uslovi za trgovija. Taka, na primer, ADM zarabotile 500 milioni dolari za vreme na prehranbenata kriza vo 2007-2008. Kvartalnata dobivka bila 400 milioni dolari, {to e pove}e od 178 milioni dolari, kolku {to zarabotile vo prethodniot kvartal. Akciite na ADM naglo porasnale za 22 otsto od po~etokot na juni koga zapo~nala ruskata kriza. FT smeta deka glavnata pri~ina za porast na profitabilnosta vo slednata godina nema da bide porastot na cenite tuku raspa|aweto na normalnite trgovski pravci. Egipet, najgolemiot svetski uvoznik na p~enica, prethodno pogolem del od p~enicata ja kupuval od Rusija i Evropa, no sega ja skladira amerikanskata p~enica. Kairo neodamna objavi deka za prvpat letovo, po lanskiot septemvri, kupile amerikanska p~enica. Nara~ale 50 iljadi toni ìtarki preku Cargill. No, ovaa situacija bi moèla da donese i rizici za trgovcite, naveduva FT. Primer za toa se Bunge i Cargill, koi mnogu vloìle za izgradba na izvoznite terminali vo regionot na Crno More, a Rusija tokmu tamu ja zabranila stranskata proda`ba. „Megle” ja prezede najgolemata mlekarnica vo Albanija Meggle Eastern Europe GmbH vo sredinata na avgust ovaa godina i oficijalno stoprocentno ja prezede najgolemata albanska mlekarnica, „Ferlat”. Mlekarnicata „Ferlat” e smestena na periferijata na Tirana, taka {to ima dobra geografska i logisti~ka polo`ba za deluvawe na grupata Meggle Eastern Europe GmbH. So ne{to pove}e od 10.000 litri otkup na mleko dnevno, „Ferlat” ima dobar potencijal za porast i pro{iruvawe na kapacitetite, a vo proizvodstvoto na pasterizirano trajno mleko ima pazaren udel od 57 otsto. Meggle Eastern Europe GmbH se pojavi vo Isto~na Evropa pred pove}e od 20 godini. So proizvodstvoto vo Osijek, Biha}, Chumen i Bratislava, novata mlekarnica vo Albanija ja zacvrsti strate{kata polo`ba na grupacijata vo ovoj region, informiraa od „Megle”, prenese Vjesnik.hr. Izvor: Biznis.ba Od kowskiot izmet – struja vo britanskite kasarni Granulite na biogorivo od kowski izmet }e im dadat struja na novite kasarni na Kralskata artilerijata, objavi Britanskoto ministerstvoto za odbrana. Recikliraniot otpad i slama od 111 kowi }e dade dovolno energija za greewe i osvetluvawe na novata baza na podatoci i ceremonijalni postrojki vo Vulvi~, jugoisto~niot del na London. Ministerstvoto objavilo deka toj ekolo{ki poteg e vo soglasnost so vladinite planovi za odr`liv razvoj. Stanuva zbor za samo eden od nekolkute ~ekori {to }e gi prezeme za novata baza na taa kowi~ka postrojka da bide ekolo{ki prifatliva, javuva „Hina”. „Vo kasarnata }e gi koristime najnovite tehniki za za{teda na energija”, re~e portparolot na Ministerstvoto. Kralskata kowanica izvr{uva sve~eni zada~i, a vo novite kasarni }e se preselat do noemvri 2011 g. Najgolemite izmami vo zemjodelstvoto Izve{taj za proneverite pri koristewe na EU fondovite. Zgolemeniot broj slu~ai na nepravilnosti i proneveri moè da rezultira so podobar sistem vo nadzorot za tro{ewe na sredstvata. Zgolemuvaweto na brojot na slu~ai so nepravilnosti i proneveri vo koristeweto na sredstvata od zaedni~kite evropski fondovi zna~ajno porasna minatata godina vo podra~jeto na zemjodelskite subvencii, koheziskata politika i pretpristapnata pomo{ na zemjite-~lenki, pokaàl izve{tajot {to go objavila Evropskata komisija. Evropskite fondovi, barem dosega, se generator na razvojot na novite zemji-~lenki, a vo vremeto na ekonomska kriza se gleda na sekoe evro. SEPTEMVRI 2010 | 33 AGROVESTI RUBRIKA Zemjodelska tehnika MEHANIZACIJA Nadnaslov Komisijata go objavi godi{niot izve{taj za za{tita na finansiskite interesi na EU i borbata protiv proneveri vo koj{to se navedeni merkite na Komisijata i na zemjite-~lenki vo tekot na minatata godina za spre~uvawe, otkrivawe i ispravuvawe na nepravilnostite i proneverite. Spored terminologijata na Evropskata komisija, kako nepravilnost se ozna~uva slu~aj koga korisnikot na sredstvata ne raboti vo soglasnost so pravilata i barawata na EU, a {to moè da ima negativno vlijanie vrz finansiskite interesi na EU. Nepravilnostite ~esto pati se rezultat na obi~ni gre{ki. Od druga strana, proneverata e namerno napravena nepravilnost, {to pretstavuva kazneno delo. Komisijata naveduva deka zgolemeniot broj slu~ai na nepravilnosti i proneveri moè da rezultira so podobar sistem na nadzorot za tro{ewe na sredstavata i pogolem broj prijaveni slu~ai. Kaj koristeweto na pretpristapnite fondovi, brojot na prijaveni slu~ai od 14 zemji koi primaat pretpristapna pomo{ porasna za 35 otsto vo tekot na 2009 godina. Komisijata procenuva deka stanuva zbor za vkupen iznos od 117 milioni evra. Brojot na nepravilnosti koj e zabeleàn vo 10 zemji, koi vo EU vlegoa vo 2004 godina, postojano opa|a, bidej}i tie zemji postepeno dobivaat sè pomalku sredstva od pretpristapnite fondovi, a sè pove}e od koheziskiot i strukturnite fondovi. Od druga strana, raste brojot na nepravilnosti vo Romanija i posebno vo Bugarija, koi vlegoa vo EU tri godini podocna, pi{uva „Vjesnik” Komisijata naveduva deka zgolemeniot broj nepravilnosti {to gi prijavi Bugarija se rezultat na podobro razbirawe na obvrskite da se obezbedi zdrav sistem za upravuvawe so finansiite vo taa zemja. Komisijata vo Bugarija ja suspendirala isplatata vo delot na sredstvata dodeka tamo{nite vlasti ne pokaàt seriozni napori vo borbata protiv korupcijata. Istovremeno i Komisijata go zajakna nadzorot vrz tro{eweto na sredstvata vo Bugarija i seto toa pridonelo za zgolemuvawe na brojot na prijaveni slu~ai na nepravilnosti i somnevawa za proneveri Brojot na prijaveni nepravilnosti vo podra~jeto na zemjodelskite subvencii porasna za 43 otsto, a se procenuva deka stanuva zbor za vkupen iznos od 125 milioni evra. Brojot na nepravilnosti i somnevawa za proneveri vo delot na regionalna pomo{, isto taka, e zna~itelno zgolemen, odnosno iznosot e porasnat od 57 milioni na 109 milioni evra. Kancelarijata na Evropskata komisija za borba protiv proneveri (OLAF), isto taka, objavi izve{taj vo koj se spomenuva slu~ajot na porane{niot evroskepti~en britanski zastapnik vo Evropskiot parlament. Toj vo noemvri lani e osuden na dve godini zatvor bidej}i 40.000 evra koi oficijalno gi prijavil kako plata za svojot asistent, zavr{ile na negovata smetka. Izvor: Biznis.ba 34 | MOJA ZEMJA Manifestacii Na 6. oktomvri zapo~nuva zemjodelskiot saem vo Bursa Od 6 do 10 oktomvri 2010 godina vo Bursa, Turcija, }e se odrì zemjodelski saem koj{to pretstavuva edna od pogolemite manifestacii vo Jugoisto~na Evropa. Posetitelite na saemot vo Bursa moàt da gi vidat najnovite tehnologii i zemjodelska mehanizacija, tehnologii za odgleduvawe vo plastenici, sistemi za navodnuvawe, seme, posevi, hortikultura i cve}arstvo, zemjodelska informati~ka tehnologija, mleko i mle~ni proizvodi, ìvinarstvo. Saemot za zemjodelstvo vo 2009 godina se odrà vo sedum hali i na nego u~estvuvaa 512 kompanii od 32 zemji, a go posetija 139.212 posetiteli od 22 stranski dràvi i toa od Germanija, Avstrija, Avstralija, Azerbejxan, Bugarija, Ermenija, Gruzija, Ju`na Afrika, Holandija, Irak, Iran, Izrael, Italija, Kosovo, Liban, Makedonija, Egipet, Rusija, Slovenija, Sirija, Tunis i Grcija. Imeno, Bursa e grad koj se nao|a vo severozapadniot del na Turcija vo provincijata Bursa. Site zainteresirani farmeri koi sakaat da go posetat saemot vo Bursa moàt da se javat na telefonite 02/3220469 i 070/428-680. B.P.M NadnaslovMEHANIZACIJA RUBRIKA Zagubi na zrno kaj ìtnite kombajni Vrz osnova na rezultatite od ispituvawata, zagubite vo praktikata naj~esto se dviàt vo granicite od 50 do 300 kg/ha, a vo nepovolni uslovi ovie zagubi se dviàt nad 300 kg/ha. Dozvolenite zagubi na zrno kaj ìtnite kombajni vo svetot iznesuvaat 1%. Prof. d-r Dragi Tanevski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje agubite na zrno za vreme na ètvata se neminovni. Goleminata na zagubite zavisi od: sortata i nejzinata vla`nost, tehni~ko-tehnolo{kite re{enija na kombajnot i od izborot na reìmot na rabota na kombajnot. Vrz osnova na rezultatite od ispituvawata, zagubite vo praktikata naj~esto se dviàt vo granicite od 50 do 300 kg/ha, a vo nepovolni uslovi ovie zagubi se dviàt nad 300 kg/ha. Dozvolenite zagubi na zrno kaj ìtnite kombajni vo svetot iznesuvaat 1%. Zagubite se dozvoleni na ostvarenite – deklariranite kapaciteti (propusna mo} kg/s) na kombajnot pri odnos na zrnoto i slamata 1 : 1. Za vreme na ètvata se javuvaat dva vida na zagubi: • direktni • indirektni Direktnite zagubi se raznite vidovi na zagubi na zrno na hederot i na vr{a~kata. Zagubite na hederot moàt da se javat kako neotse~eno klasje, otse~eno klasje i slobodno zrno. Zagubite na vr{a~kata moàt da bidat vo vid na slobodno i neovr{eno zrno vo plevata ili slamata, odnosno toa e zaguba na slamotresite i sitata i zagubi na zrno koe propa|a niz la|ata (lo{o podgotven kombajn). Direktnite zagubi vlijaat vrz namaluvaweto na pribraniot prinos i se izrazuvaat vo teìnski i relativni (procentualno u~estvo na zagubite vo vkupniot prinos) pokazateli. Indirektnite zagubi se odnesuvaat na mehani~koto o{tetuvawe na zrnata. Za vreme na ètvata potrebno e postojano da se kontroliraat zagubite na zrno. Naj~esti pri~ini za zgolemuvawe na zagubite na zrno se nepravilnoto regulirawe na kombajnot i pregolemata brzina na dvièwe so ogled na uslovite pri rabotata i kapacitetot na kombajnot. Zagubite na zrno moè da se odredat na dva na~ina i toa so: standarden i brz metod. Pri odreduvaweto na zagubite so edniot ili drugiot metod potrebno e da se meri brzinata na dvièwe na kombajnot. Primenata na klasi~niot metod za utvrduvawe na zagubite vo zrno e prili~no skapa i sloèna, poradi {to po~esto se koristi brziot metod. Kontrolata se vr{i so mini-ekipa sostave- Z na od dvajca rabotnici, pri {to kontrolata se vr{i 3 do 5 pati dnevno na sekoj kombajn, kako i pri sekoja promena na uslovite na rabota (nova parcela, sorta i dr.). Za da moè ekipata uspe{no da raboti, potrebno e da bide opremena so sledniot pribor: limen ili plasti~en sad so odredeni dimenzii spored tipot na kombajnot, stoperka, vizir zna~ki (najmalku ~etiri), dvometar, pantlika, broja~ na vrteì, kvadraten metar (50 h 50 sm ili 100 h 100 sm), }esiwa, formulari (obrasci i tablica za presmetuvawe na zagubite). Za utvrduvawe na zagubite na hederot od kombajnot se koristi kvadratna ramka. Se postavuva od strana zad hederot (kade {to nema slama ili pleva) pri {to se sobira seto klasje i se oddeluvaat zrnata, kako i slobodnite zrna od zemja, potoa brojot na zrnata se zapi{uva vo poseben obrazec. Zagubite na vr{a~kata se utvrduvaat na sledniot na~in: sadot so odredeni dimenzii se stava koga kombajnot raboti, pome|u prednite i zadnite trkala popre~no ili koso pod agol od 10 do 20 stepeni vo odnos na pravecot na dvièweto na kombajnot. Koga kombajnot }e pomine nad sadot, treba da se istrese slamata za da moàt zrnata da padnat vo sadot. Potoa se istresuva plevata i na krajot od klasjeto se izdvojuva zrnoto i slobodnoto zrno se broi i se zapi{uva vo obrazecot. Brojot na zrnata vo sadot odgovara na povr{ina od eden kvadraten metar, pri {to ne e te{ko da se presmetaat zagubite na eden hektar vo kilogrami ako se znae pribli`nata masa od 1000 zrna. Na primer: ako sme utvrdile na hederot na 1 m2 da ima 50 zrna i ako vo sadot sme konstatirale deka ima 30 zrna, toa zna~i vkupno 80 zrna. Vrz osnova na izmerenata masa na 1000 zrna vo g (ako e 45 g) zagubite }e bidat: (80 h 45) : 100 = 36 kg/ha. Presmetkata na zagubite moè da se utvrdi so pomo{ na posebni tablici. Celata postapka okolu utvrduvaweto na zagubite ne trae podolgo od pet minuti po eden kombajn. Toa zna~i deka so ovoj metod moème kontinuirano da ja sledime zagubata na kombajnot i vrz osnova na toa da ja opredeluvame najsoodvetnata rabotna brzina na kombajnot. SEPTEMVRI 2010 | 35 REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR Pi{uva: Agron Halimi EU najgolem izvoznik na makedonska piperka Najgolema koli~ina na makedonska piperka se izvezuva vo Srbija, no vo poslednite dve godini ova mesto e prezemeno od zemjite na EU, dodeka Srbija (vklu~uvaj}i go i Kosovo) e vtora, a potoa sleduvaat Bosna i Hercegovina i Hrvatska. Izvozot na piperki od Makedonija e mnogu nepredvidliv i se menuva od godina vo godina. Najdobriot rezultat vo poslednite pet godini e postignat vo 2008 godina, vo koja izvozot dostigna 10,8 milioni amerikanski dolari, dodeka najlo{a e 2006 godina, koga izvozot na piperki edvaj dostigna 35% od izvozot koj{to e zabeleàn vo 2008 g. Polska Cenata na praskata povisoka, a na jabolkoto niska Praskata e ve}e dostapna na polskiot pazar i moè da se natprevaruva so ovo{jeto koe{to e uvezeno od ju`na Evropa. Cenata na doma{nata praska e povisoka od cenata na uvoznata praska kako i drugoto dostapno ovo{je, vo golemoproda`nite pazari vo Lublin. Cenata se dviì od 0,88 do 1,25 evra/kg, dodeka vo Bronice blizu Var{ava od 0,75 do 1,13 evra/kg. Najevtinoto ovo{je moè da se najde vo Sandomjerc kade {to i ponudata e najgolema. Proizvoditelite pomislija deka cenata na delikatesnoto, kako i na industriskoto jabolko, }e bide povisoka poradi slabata ponuda, no za àl, cenata na industriskoto jabolko e mnogu poniska od o~ekuvawata na proizvoditelite. Vo provinciite Mazovjetski i Lodski, cenata za 1 kg industrisko jabolko e od 0,055 do 0,06 evra/kg, dodeka retki se kompaniite koi kupuvaat jabolka so cena od 0,065 evra/kg. Vo regionot samo vo Sandomjerc cenata na industriskoto jabolko e malku povisoka i dostigna cena od 0,062 do 0,065 evra/kg. www.fresh-market.pl Rusija Razdviùvawe na pazarnite ceni vo Moskva Podatocite se zemeni od UNCOMTRADE Srbija Kilogram domati za 170 dinari Eden kilogram domati so prose~en kvalitet se prodava za 150 dinari, dodeka domatite so najvisok kvalitet se prodavaat za cena od duri 170 dinari. Ova se cenite na domatite na Vaqevskiot pazar vo Srbija, koi ja dostigna najvisokata vrednost dosega. Spored trgovcite, cenata na domatite e poka~ena poradi nedostig od domati na pazarot vo koj{to domatite se nosat od drugite regioni od Srbija, kako i poradi toa {to domatite od plastenici se ve}e potro{eni dodeka domatite od otvorenite poliwa sè u{te ne se gotovi. Vo regionot, pokraj domatite nedostiga i drug zelen~uk, poradi lo{ite klimatski uslovi i gradot koj{to gi ima uni{teno poliwata i gradinite vo regionot. www.poljoprivreda.org.rs Proizvodstvo od 30.000 toni kapina Srbija e eden od najgolemite proizvoditeli na kapina vo svetot. Ovaa godina Srbija go zazede ~etvrtoto mesto kako najgolem proizvoditel na kapina vo svetot, po SAD, Meksiko i Kina. Od 2010 godina kapinata vo Srbija se kultivira na pet iljadi hektari zemji{te {to ovaa godina rezultira so proizvodstvo od 30.000 toni kapina. www.agropress.org.rs Vo prvata polovina na minatiot mesec na pazarot vo Moskva moè{e da se zabeleì porast na cenite na krastavicite poradi nivnata slaba ponuda. Na primer, cenata na kratkite krastavici se poka~i od 0,33-0,43 evra na 0,45-0,50 evra za kg. Spored u~esnicite na pazarot, se o~ekuva deka cenite pak }e se simnat na istoto nivo. Ponudata na kineska zelka vo istiot period e golema i kako rezultat na toa cenite se padnati od 0,56-0,68 evra na 0,510,61 evra za kg. Vo prvata polovina od mesecov vo Moskva moè{e da se zabeleì fluktuacija na cenata na piperkite od Holandija i Belgija, {to e povrzano so dvièwata vo ponudata i pobaruva~kata. Na po~etokot od mesecot cenata na piperkata porasna od 2,41-2,53 evra na 2,53-2,66 evra za kg, dodeka do krajot na slednata nedela cenite opadnaa na 1,651,90 evra za kg. Vo prvata polovina od minatiot mesec ekspertite izvestuvaat za opa|awe na cenata na trpeznoto grozje poradi zgolemenata ponuda. Cenata na beloto grozje bez semki od Turcija opadna od 2,03-2,15 evra na 1,59-1,74 evra/kg. Cenata na beloto grozje od Italija opadna od 2,53-2,79 evra na 2,282,41 evra/kg. www.freshmarket.ru Otvoren turski golemoprodaèn pazar Na 27 juli e pu{ten vo upotreba prviot turski terminal za ovo{je vo Rusija, vo Rostov, na dale~ina od 350 metri od avtopatot Baku, eden kilometar od M4 me|unarodniot Mislewata izrazeni vo regionalniot pazaren informator ne gi izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za Me|unaroden Razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski dràvi. 36 | MOJA ZEMJA RUBRIKA moskovski avtopat i 3,5 km od pristani{teto. Terminalot e rezultat na zaedni~kata tursko-ruska investicija od 35 milioni amerikanski dolari i }e opfati 91,388 m2. Terminalot se o~ekuva da bide atraktiven za turskite izvoznici na sveò ovo{je i zelen~uk. Od vkupniot izvoz na ovo{je i zelen~uk od Turcija, 32% se izvezuva vo Rusija ili vo 2009 godina 633,1 milioni amerikanski doalri. Golemoproda`ni ceni vo Sofija vo avgust 2010 (vo levovi) Proizvod Poteklo Cena Domati Doma{ni Piperki (zeleni) Doma{no/Makedonija Piperki (baburi) [panija 3,75 Evropa Krastavici Doma{no 0,68 Toploto vreme ovozmoì dobra pobaruva~ka na krastavici Zelka Doma{na/Turcija 0,48/0,41 „Zlaten deli{es” Italija/Grcija 1,09/0,75 „Crven deli{es” Polska 1,22 0,54/0,48 www.greenmed.eu Cenite na krastavici vo prosek se mnogu povisoki ovaa godina, vo sporedba so minatata. Jan Dortman, vraboten vo Scherpenhuizen (edna od vode~kite kompanii za trgovija so ovo{je i zelen~uk vo EU), veli deka ne se o~ekuva porast na cenite (vo avgust cenite se dvièa od 0,38 do 0,40 evra), no se o~ekuva stabilizacija. Ne se o~ekuvaat novi nabavki naskoro, pobaruva~ka ima od pove}eto zemji vklu~uvaj}i gi i Velika Britanija i Polska, zatoa {to nivnoto lokalno proizvodstvo ne e dovolno za da se pokrie pobaruva~kata. www.freshplaza.com Proizvodstvoto na piperki vo [panija e zgolemeno za 11,7 otsto Od 2005 do 2007 godina, proizvodstvoto na ovo{je i zelen~uk e pome|u 15-20% od vkupnoto zemjodelsko proizvodstvo na [panija. Piperkata e eden od proizvodite {to najmnogu se proizveduvaat vo [panija. Spored posledniot izve{taj na {panskata organizacijata za ovo{je i zelen~uk, vo 2000 godina se proizvedeni 946,762 toni, dodeka vo 2007 proizvodstvoto e zgolemeno za 11,7%, odnosno 1.057.533 toni. www.pepperstoday.com 0,68 1 evro – 1,95 leva Izvor: www.ams.usda.gov Golemoproda`ni ceni vo Hrvatska vo avgust 2010 (vo kuni) Proizvodi Osijek Split Zagreb Domati 6,92 6,00 5,50 Piperki 8,33 Piperki (babura) 6,17 7,50 5,25 Krastavici 6,27 5,00 5,00 Zelka 2,67 2,50 2,00 Pe~urki 21,33 22,50 17,25 Jabolko „ajdaret” 3,33 5,00 5,00 6,00 5,50 9,25 Jabolko „jonagold” Jabolko „zlaten deli{es” 5,33 5,00 4,75 Grozje 15,00 10,00 14,75 Izvozot na piperki od Turcija e zgolemen za 29 otsto 1 evro – 7,27 kuni Izvor: www.tisup.mps.hr Izvozot na sve` zelen~uk od Turcija iznesuva vkupno 1.023.000 toni vo 2009 godina. Izvozot na piperki od Turcija se zgolemi od 51.000 toni vo 2007 godina na 66.000 toni vo 2008 godina, odnosno zgolemuvaweto vo procenti iznesuva 29 otsto. Spored podatocite od Turskiot institut za statistika, ovoj izvoz ostanuva stabilen i vo 2009 godina. www.pepperstoday.com Proda`ni ceni vo Kosovo vo avgust 2010 (vo evra) Golemoproda`ni ceni vo Srbija vo avgust 2010 (vo dinari) Proizvod Belgrad Novi Sad Domati 130 90 Piperki 55 50 Piperki (babura) 40 40 Krastavici 60 60 Proizvod Pri{tina Uro{evac Pe} Zelka 25 20 Jabolko 0,82 1,25 0,65 Jabolko „ajdaret” 55 50 Jabolko „zlaten deli{es” 75 Grozje 100 Grozje 0,92 0,90 0,95 Domati 0,48 0,40 0,39 Piperki 0,40 0,40 0,32 Zelka 0,13 0,12 0,12 Krastavici 0,25 0,40 0,35 Izvor: www.food-ks.org 100 1 evro - 103 dinari Izvor: www.stips.minpolj.gov.rs REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR Golemoproda`ni ceni za avgust Ceni od dobito~nite pazari vo R.Makedonija Sto~ni pazari Kategorija Tele 1-6 meseci June 6-18 meseci Molzni kravi Ovci Prasiwa 20-35 kg. Goenica 90-110 kg Merka Prva Domat Min. 10 Maks. 25 Najzast. 13,8 110 120 kg/`.m / / / maks. 117 120 130 kg/`.m Krastavica 10 15 11,3 Vtora najzastap. 115 110 130 kg/`.m Piper 10 25 13 min. 86 100 115 kg/`.m Kompir 10 15 10 Zelka 10 15 10 maks. 92 110 125 kg/`.m najzastap. 90 100 kg/`.m min. 46.000 36.000 maks. 80.000 74.000 najzastap. 61.500 180 180 180 kg/`.m 180 160 kg/`.m 120 130 kg/`.m 150 140 kg/`.m 140 140 min. 70.000 grlo 3200 grlo 3200 grlo 3200 grlo 3000 grlo 3000 grlo 3000 6770 125 bu{a 16.500 bu{a 28.500 bu{a 24.000 150 4800 6000 grlo maks. 8600 7400 6400 grlo najzastap. 8000 6200 grlo maks. min. maks. najzastap. Kromid 15 20 15 grlo Grav 80 100 80 grlo Slivi 20 20 20 grlo Lubenica 5 8 5 kg/`.m Jabolka 35 80 52 Praski 10 15 10 Grozje crno 25 30 28,8 Diwa 8 10 8 kg/`.m Maloproda`ni ceni za avgust Proizvod Klasa Domat Prva min. 90 8000 grlo 4000 grlo 5000 grlo 4500 110 / kg/`.m Piper 19,4 32,5 maks. 120 130 / kg/`.m Kompir 15,6 25 20,1 100 grlo 3500 grlo 3500 grlo 3500 bala 70 bala 50 bala 40 120 / kg/`.m Zelka 11 19 13,4 100 / kg/`.m Kromid 22 33 26,3 Grav 95 120 111 Slivi 30 50 39,2 Jabolka 53 80 70 Grozje - crno 31,7 43 38,4 min. 120 maks. 140 najzastap. 130 najzastap. min. Jariwa Tetovo Klasa 110 najzastap. Jagniwa nad 18 kg. Prilep Proizvod min. min. Jagniwa do 18 kg. Skopje Zabel.. maks. najzastap. Seno najzastap. Lucerka najzastap. Slama najzastap. / kg/`.m / kg/`.m / kg/`.m Krastavica 120 / kg/`.m 120 / kg/`.m / 5 kg / 7 kg / 0,4 kg * Cenite se izrazeni vo denari Vtora Praski Lubenica Diwa Min. Maks. Najzast. 25 41,3 35,9 20 25 23 20 30,6 28 27,8 25 41,7 32,1 10,4 14,4 12 18 31 22,8 Golemoproda`ni ceni vo Podgorica vo avgust 2010 (vo evra) Proizvod Min Maks Prosek Jabolko „ajdaret” 0,73 0,73 0,73 Jabolko „zlaten deli{es” 1,15 1,15 1,15 Jabolko „crven deli{es” 1,15 1,15 1,15 Trpezno grozje 1,15 1,15 1,15 Domati 1,20 1,40 1,30 0,50 0,60 0,55 Piperka (babura) 1,15 1,20 1,18 Zelka 0,15 0,15 0,15 Krastavici 0,20 0,40 0,30 Piperka 38 | MOJA ZEMJA Izvor: www.amiscg.org Proda`ni ceni vo Albanija vo avgust 2010 (vo leki) Proizvod Tirana Fier Kor~a „Greni smit” 29 32 „Zlaten deli{es” 97 100 Domati 41 43 40 Piperki (zelena) 30 30 34 Zelka 30 34 26 Krastavici 30 35 35 1 evro – 135 leki Izvor: www.kash.org.al Izvor: www.mzsv.gov.mk ZPIS - Pazarni informacii