Broj 16
kontakt call centar 15015
www.mchamber.mk
STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA GI INTENZIVIRA KONTAKTITE NA MAKEDONSKITE SO STRANSKI KOMPANII
SREDBATA ME\U MAKEDONSKATA I ROMANSKATA BIZNIS-ZAEDNICA POKA@A
DEKA EKONOMSKATA RAZMENA ME\U DVETE ZEMJI E NEZADOVOLITELNA
„Motorot“ e
vo direktnite
investicii
PRETPRIEMA^I OD TRST VO POTRAGA PO
BIZNIS-PARTNERI OD R. MAKEDONIJA
Malite i srednite
biznisi vo
tehnolo{ki parkovi
KATARSKITE INVESTICII „[ETAAT“ VO REGIONOT,
A MAKEDONIJA NA POST
Pretsedatelot gi
lovi petrodolarite
PESIMISTI^KI PROGNOZI ZA GODI[NAVA TURISTI^KA
SEZONA VO ZEMJAVA
Neatraktivni za
doma{nite, a kamoli
za stranskite turisti
18
BIZNIS INFO
KONTAKTI
^etvrtok, 3 juni 2010
MAKEDONSKO-ITALIJANSKI BIZNIS-FORUM SO KOMPANII OD TRST
Malite i sredni biznisi
ja trasiraat sorabotkata
I
talijanski kompanii
od regionot na Trst i
makedonski kompanii
imaa brojni bilateralni
sredbi i dogovori za sorabotka so doma}inite pri nivniot dvodneven prestoj vo Stopanskata komora na Makedonija (1 i 2 juni 2010 godina).
Desettemina italijanski
pretpriema~i, koi pretstavuvaa u{te po nekolku mali
i sredni kompanii od ovoj
region, pristignaa vo zemjava vo organizacija od ARIES
– specijalnata agencija na
Stopanskata komora od Trst,
a so poddr{ka i na I^E – In-
Roberto Rico
stitutot za nadvore{na trgovija na Republika Italija.
- Ovoj biznis-forum e
prodol`enie na dolgogodi{nata sorabotka me|u italijanskata i makedonskata
biznis-zaednica, koja se realizirala ne samo na regionalno tuku i na nacionalno
nivo. Interesot za prodlabo~uvawe na sorabotkata e
evidenten od prisustvoto na
italijanskite kompanii na
sredbava - istakna Robert
Rico, prv sekretar na ambasadata na Republika Italija
vo Republika Makedonija.
Malite i sredni pretprijatija i vo dvete zemji se
soo~uvaat so istite problemi, od koi najgolemite se vo
istra`uvaweto i vlezot na
novite pazari.
- Institutot za nadvore{na trgovija na Republika Italija i Stopanskata komora na
Makedonija zaedni~ki im
ovozmo`uvame na italijanskite kompanii da im plasirame sigurni informacii za
sostojbata so pretpriemni{-
„ Pretstavnicite na dvete biznis-zaednici bea informirani deka na
dr`avno nivo e vo tek izrabotka na cela niza protokoli i memorandumi,
koi }e ja olesnat celokupnata sorabotka me|u kompaniite od dvete dr`avi
tvo vo RM, koi se neophodni
za ostvaruvawe na sekakov
vid sorabotka. Gi pokanuvame
italijanskite firmi da dojdat i na samoto mesto da ja
vidat realnata slika za
R.Makedonija, zo{to mo`e da
naidat na mnogu neo~ekuvani
rezultati.
Makedonskite
firmi se mnogu `ivi i vitalni - istakna Roberto Rico.
Toj
gi informira{e
pretstavnicite na dvete biznis-zaednici deka na dr`avno nivo vo izrabotka se cela
niza protokoli i memorandumi, koi }e ja olesnat celokupnata sorabotka me|u kompaniite od dvete dr`avi.
Isto taka, najavi deka
Ministerstvata za finansii na dvete zemji se vo faza na pregovori za nova kreditna linija od 10 milioni
evra, koi Republika Italija
treba da gi obezbedi za fir-
* Izvor: Narodna banka (Vlo`uvawa evidentirani spored podatocite od platen promet na delovnite banki i carinski deklaracii)
MIKELE KROZATO, PROEKT-MENAXER OD SPECIJALNATA AGENCIJA
VO STOPANSKATA KOMORA NA TRST – ARIES, REPUBLIKA ITALIJA
Pretpriema~ite vo
tehnolo{ki parkovi
X Kolku Komorata od
Trst e orientirana kon
zemjite od regionot, a vo
tie ramki i na Republika
Makedonija?
Sigurno deka ima interes za sorabotka so dr`avite
od Balkanot. No, toj interes
se koncentira, pred s*, na pogolemite zemji, kako Hrvatska
i Srbija. Romanija i Bugarija
se ve}e vo EU i niv gi gledame na poinakov na~in. Republika Makedonija e ne{to pomalku poznata kako biznis i
investiciona destinacija za
italijanskite pretpriema~i
i e ambient {to krajno dobro
treba da se prou~i. Mislam
deka ima potencijali i od
dvete strani, koi treba doprva da se iskoristat. A, deka
mo`e da sorabotuvame, dokaz
se i nekolkute zaedni~ki proekti {to sme gi realizirale
so Stopanskata komora na
Makedonija.
X Vo koi stopanski sektori bi mo`ele da sorabotuvaat italijanskite i
makedonskite kompanii?
Vo regionot na Trst nema
nekoi golemi proizvodstveni
sektori, golemi industriski
klasteri, kako {to ima vo
drugite delovi na Italija.
No, ima ogromen broj mali i
sredni firmi, koi tehnolo{ki se mnogu razvieni za
odredeni oblasti. Imame inkubator na firmi, {to e prv
tehni~ki nau~en park vo Italija, „Area sajans park“, kade
{to se smesteni mnogu kompanii od najrazli~ni dejnosti.
Nekoi od niv se mnogu mali,
no so golema specijalizacija
za odredeni aktivnosti.
Od informaciite {to gi
imame i od dosega{nata sorabotka, znam deka vo Republika Makedonija se posvetuva mnogu golemo vnimanie na
obnovlivite vidovi energija
i na site tehnologii za upravuvawe so `ivotnata sredina. Bi rekol deka tokmu ovoj
sektor bi predizvikal interes kaj na{ite firmi.
Smetam deka bi mo`elo
da ima sorabotka i vo turizmot bidej}i R. Makedonija
ima prekrasni mesta, koi treba da se promoviraat, ne sa-
mo vo prospektite na turoperatorite tuku i nadvor od niv.
X Ima li nekoi konkretni efekti od ovaa biznis-sredba?
- Za konkretna sorabotka
mislam deka treba da postoi
trpenie, no i sre}a da se najdat soodvetnite parneri od
regionot na Trst. Tuku, i nie
kako Komora mo`e da pomogneme so odredeni inicijativi, da organizirame pretstavuvawe na na{ite kompanii.
Jas ve}e predlo`iv da se organizira i poseta na makedonskite firmi vo Trst.
Ubav povod bi bil Saemot na
kafe, {to se organizira kon
krajot na oktomvri. Za {est
meseci }e vidime {to proizleglo od mnogubrojnite sredbi. No, vratata za sorabotka
nikoga{ ne e zatvorena.
Dvodnevni bilateralni sredbi vo Komorata
„ Najaveno deka ministerstvata za finansii na dvete zemji se vo faza na pregovori za nova kreditna linija od 10 milioni evra, koi Republika Italija treba da gi obezbedi za firmite vo R.Makedonija
mite vo R. Makedonija.
Inaku, vkupnata trgovska
razmena na Republika Makedonija so Republika Italija
vo prvite tri meseci od
2010 godina bele`i rast od
4,5 procenti vo odnos na
prethodnata godina. Izvozot
e zgolemen za 10 deset, a
uvozot za eden procent.
Vkupnata nadvore{notrgovska razmena na Republika Makedonija so Republika Italija vo 2009 godina
dostigna vrednost od 579,7
milioni SAD dolari, pri
{to e ostvaren izvoz vo
vrednost od 218 milioni
amerikanski dolari, dodeka
uvoznoto saldo iznesuva 362
milioni amerikanski dolari. Trgovskiot bilans na
zemjava vo 2009 godina vo
razmenata so Italija e negativen, pri {to e ostvaren
trgovski deficit od 144 milioni amerikanski dolari.
Italija e ~etvrt trgovski
partner na Makedonija, so 60
milioni evra investicii.
Spored interesot, Italijancite se zainteresirani za
vlo`uvawata vo energetikata
- obnovlivi i alternativni
izvori, grade`ni{tvoto, za{tita na `ivotnata sredina
i infrastruktura vo zemjata.
Komparativnite statisti~ki analizi poka`uvaat deka obemot na stokovnata razmena so Italija vo 2009 godina e za 17,6 otsto ponizok od
obemot na razmenata od prethodnata godina. Izvozot e namalen za 32,1 procent, a uvozot za 5,5 procenti. Padot vo
izvozot od 103 milioni amerikanski dolari se dol`i na
~etiri vida proizvodi: ferosilicium, ferosilikomangan,
feronikel i drugi toplovalani proizvodi od `elezo za koi
vo 2009 godina ne se dadeni
oddelni vrednosti.
Vo strukturata na izvozot
vo 2009 godina, najmnogu se
zastapeni: Obuvki i nivni delovi vo vrednost od 68,8 milioni amerikanskio doleri;
Gotovi tekstilni proizvodi i
obleka vo vrednost od 29,8
milioni amerikanski dolari; prehranbeni proizvodi
vo vrednost od 23,6 milioni
amerikanski dolari; aparati
za zagrevawe – 7,1 milioni
amerikanski, dolari; mermer
i travertin od 2,8 milioni
amerikanski dolari.
Vo uvoznoto saldo najgolemo u~estvo imaat: tekstilni prediva, tkaenini i surovini vo iznos od 51,8 milioni amerikanski dolari; ko`a
(obrabotena) - 25,2 milioni
amerikanski dolari; nafteni masla i masla dobieni od
bitumenozni minerali - 22,8
milioni amerikanski dolari; motorni vozila za prevoz
na lica i na stoka - 11 milioni amerikanski dolari; ma{ini za pakuvawe i za zavitkuvawe - 10,4 milioni amerikanski dolari; delovi od
obuvki - 9,1 milioni amerikanski dolari; Sredstva za
prema~kuvawe i lakovi - pet
milioni amerikanski dolari; glazirani kerami~ki
plo~ki - 4,5 milioni amerikanski dolari i drugo. V.M.
BROJKI I FAKTI
REPUBLIKA ITALIJA
1. Lokacija: Ju`na Evropa, poluostrovot se prostira s* do centarot na Sredozemnoto More, severoisto~no od Tunis.
2. Povr{ina:
Vkupno:
301,230 kvadratni kilometri
- Zemjena povr{ina
294,020 kvadratni kilometri
- Vodena povr{ina
7,210 kvadratni kilometri
3. Glaven grad: Rim
4. Naselenie: 58,126,212 (juli.2009)
5. Religija: Rimski katolici 90 procenti, ostanati 10 procenti (protestanti, evrei, muslimani)
Ekonomski pokazateli
1. Bruto doma{en proizvod(BDP)
BDP – kupovna mo}: 1,76 milijardi dloari
Stapka na porast na BDP: - 4,8 procenti (2009)
BDP po glava na `itel: 30.300 procenti (2009)
BDP po sektori:
Zemjodelstvo: 2,1procenti
Industrija: 25 procenti
Uslugi:72,9 (2009)
2. Stapka na inflacija: 0,6 procenti(2009)
3. Stapka na nevrabotenost: 7,5 procenti (2009)
4. Industrija: Turizam, ma{ini, `elezo i ~elik, hemiska, prehranbena industrija, avtomobilska, obleka, obuvki, keramika
5. Izvoz: 369 miljardi dolari (2009)
Izvozni partneri: Germanija 12,7 procenti; Francija 11,2 procenti [panija 6,5 procenti, SAD 6,2 procenti; V.Britanija 5,2 (2008)
Izvozni proizvodi: tekstil i obleka, ma{ini za proizvodstvo,
motorni vozila, transportna oprema, hemikalii, pijalaci, tutun, obleka, hrana, minerali
6. Uvoz: 358,7 miljardi dolari ( 2009)
Uvozni partneri: Germanija 15,9 procenti, Francija 8,5 procenti, Kina 6,2 procenti, Holandija 5,3 procenti, Libija 4,6
procenti, Rusija 4,2 procenti (2008)
Uvozni proizvodi: Hemikalii, transportna oprema, energetski
proizvodi pijalaci, metali, minerali, hrana, pijalaci, tutun
POVOD
P
osetata na Katar otvora
mo`nost za sorabotka vo
mnogu sferi. Interes e projaven za konkretni proekti {to Makedonija }e gi ponudi, a koi makedonskata Vlada ve}e gi ima podgotveno, i toa vo oblasta na turizmot, hotelierstvoto, industrijata
za hrana, zemjodelski proizvodi i
s* ona {to nedostasuva vo nivnata
zemja.
Ova go istaknal pretsedatelot
na Republika Makedonija, d-r \orge
Ivanov vo Doha, kade {to spored
izvestuva~ot na MIA, imal sredbi
so pretstavnici na Katarskiot investicionen fond.
- Sredbite pretstavuvaat konkretizirawe na razgovorot {to go
imavme so emirot na Katar, Hamad
bin Kalifa Al Tani, na ~ija li~na
pokana u~estvuvav na eminentniot
Forum vo Doha, {to se odr`a po desettipat i na koj godinava u~esnici
od 60 zemji gi razgleduvaa pra{awata od globalen interes - istaknal pretsedatelot \orge Ivanov.
Negovoto uveruvawe e deka makedonskata Vlada }e se anga`ira
site ostvareni kontakti da bidat
iskoristeni za da mo`e Makedonija
kako zemja da bide prisutna na ovoj
prostor, kako i investitori od Katar da dojdat vo Makedonija.
- Na sredbata so emirot mu ponudiv konkretni raboti koi mo`eme nie kako dr`ava da gi ponudime,
a koi se interesni za Katarskiot
investicionen fond. Vo toj kontekst, be{e i sredbata so pretsedatelot na Katarskiot investicionen fond, {eikot Hamad bin Jasem
bin Jabr al Tani.
REGIONOT BRZO REAGIRA[E
Ovoj agenciski tekst za posetata i za razgovorite na d-r \orge
Ivanov vo Doha se mo`nost da se
osvrneme na ekonomskite relacii
na zemjava so Katar, kako i na primerite na zemjite od regionot i
nivnite prakti~ni iskustva vo
privlekuvaweto investicii od isklu~itelno bogatiot Katarski investicionen fond.
Na po~etokot na 2008 godina toga{niot pretsedatel na Republika
Makedonija ostvari oficijalna poseta na Katar, pri {to se sretna i
so pretstavnici na Stopanskata komora i Agencijata za investicii na
zemjata. Na sredbite so ovie katar-
ski institucii be{e istaknato deka e vistinski moment za katarski
investicii vo Makedonija, so ogled
na faktot deka Makedonija e zemjakandidat za ~lenstvo vo EU, pri
{to bea poso~eni sektorite energetika, turizam, zemjodelstvo. Isto
taka, be{e dogovorena vozvratna
poseta na Investicioniot fond na
Katar na Republika Makedonija, a
za koja mo`nost, Stopanskata komora na Makedonija ima{e anketirano kompanii zainteresirani za katarski investitori.
[to se slu~uva{e vo me|uvreme me|u Katar i zemjite od reginot,
no i po{iroko vo centralnoisto~na Evropa?
Vo 2009 godina bea realizirani poseti na katarski visoki pretstavnici na Hrvatska i na Srbija,
kade {to bea dogovorani konkretni
19
BIZNIS INFO
^etvrtok, 3 juni 2010
KATARSKITE INVESTICII [ETAAT VO REGIONOT, A MAKEDONIJA NA POST
Pretsedatelot gi
lovi petrodolarite
„ Za pozdravuvawe e posetata na pretsedatelot Ivanov na Katar i izrazuvawe na
makedonskiot interes za unapreduvawe na stopanskata sorabotka. No, neophodno
e ovaa negova inicijativa da bide prosledena so konkretni proekti, vo ovoj slu~aj vo del i regionalni - za {to uporno se zboruva podolgo vreme
BROJKI I FAKTI
KATAR
Sredba na pretsedatelot \orge Ivanov so direktorot na „Katar investment“
Ahmad al-Sajed
investicioni proekti (na primer,
vo Hrvatska vo oblasta na gasifikacijata i naftenata industrija,
vklu~uvaj}i ja mo`nosta za izgradba
na terminalite za te~en priroden
gas vo Omi{aq i Plo~e, vo vrednost od dve milijardi amerikanski
dolari). So ogled na toa deka Hrvatska projavi interes i za priklu~uvawe kon ruskiot gasovod „Ju`en
potok“, a ne izleze pred Katar so
konkretna inicijativa, odnosno
proekt za vklu~uvawe vo prerabotka, skladirawe i distribucija na
priroden te~en gas, taa ja propu{ti
mo`nosta da bide del od ovoj gasen
sinxir na Katar.
Katar stana prva dr`ava od
Golfskiot sovet za sorabotka, snabduva~ na Isto~na Evropa so te~en
priroden gas. Katar se soglasi da ja
snabduva Polska godi{no so eden
milion toni od ovoj energens, so {to
ja pro{iri svojata globalna snabduva~ka mre`a i stana prv arapski
proizvoditel na priroden te~en gas,
koj navleze vo isto~noevropskiot pazar. Eden od dvata katarski dr`avni
proizvoditeli na gas, od 2014 do
2034 godina }e ispora~uva gas na
Polska, }e go transportira so tankeri do polskite terminali, koi }e se
izgradat i potoa }e go distribuiraat
preku polskata mre`a.
Minatata godina, posetata na
premierot na Albanija, Sali Beri{a, na Katar, be{e fokusirana na
proektot za regasifikacija i na
proekti za eksploatacija na te~en
gas i skladirawe gas vo Albanija.
Neodamna, Bugarija i Katar
potpi{aa Memorandum za sorabotka vo energetskiot sektor. Dokumentot obezbeduva partnerstvo vo
industrijata na gas, obnovliva i
nuklearna energija, energetska
efikasnost i bezbednost pri snabduvawe i podgotovka za implemen-
tacija na infrastrukturnite proekti i inicijativi. Isto taka, dogovoreno e da se osnova bugarsko-katarska kompanija za investirawe
vo rudarstvoto, za proizvodstvo i
distribucija na energetski resursi, turizam, infrastruktura i obuka na kadri. Partnerite }e bidat
bugarskata nacionalna kompanija
“Industriski zoni JSC“ i Katarskiot investicionen fond, so kapital od najmalku 500 milioni amerikanski dolari. Preku ovaa zaedni~ka kompanija }e se razvivaat investiciite od arapskite zemji vo
Bugarija. [eikot Hamad al-Thani,
po sredbata so Borisov izjavi: „Ne
diskutiravme kolku }e investirame
vo Bugarija, no Katar e podgotven
da investira s* dodeka od investiciite postoi zaedni~ki benefit.
Minatata 2009 godina, vkupnite investicii na Katar vo stranstvo bile 30 milijardi amerikanski dolari. Ovaa godina pove}e planirame
da investirame vo stranstvo“. Vo-
edno, [eikot objavi deka Katar
planira pred istekot na godinata
da otvori ambasada vo Bugarija.
Po posetata na Jurij Lenka, zamenik-premier na Moldavija i minister za nadvore{ni raboti na
Katar, vo tekot na poslednite denovi na maj, vesnikot „Golf tajms“,
na 31 maj 2010 godina, ja objavi izjavata na zamenik-premierot na Katar, Abdula bin Hamad al Atijah,
deka Vladata e zainteresirana za
vlo`uvawa vo Moldavija vo zemjodelskiot i vo energetskiot sektor i
deka naskoro katarskata strana }e
ja poseti Moldavija. Zapra{an dali e postignat konkreten dogovor,
doma}inot izjavi: „Moldavija e
mlada dr`ava i samo se zapoznavme. Ama, mo`ev da razberam deka
Moldavija ima dobra klima i dobro zemjodelstvo, {to za nas e mo`-
Lokacija: Bliski Istok, poluostrov koj
se grani~i so vodite na Persiskiot Zaliv i so Saudiska Arabija.
Povr{ina na teritorijata: 11, 437
kvadratni kilometri
Prirodni resursi: nafta, priroden
gas, ribi.
Irigacija na po~vata: 130 kvadratni kilometri, limitirano koli~estvo na prirodna
voda ja zgolemuva potrebata od gradewe pogolemi fabriki za desalinizacija.
Naselenie: 885. 359 `iteli
Etni~ki grupi: Arapi 40 procenti, Indusi 18 procenti, Pakistanci 18 procenti,
Iranci 10 procenti, ostanati 14procenti
Religija: Muslimani 95 procenti
Jazici: Arapski oficijalen, angliskiot se koristi kako vtor jazik
Pismenost: Licata so vozrast nad 15
godini ~itaat i pi{uvaat, a pismeni se
89 procenti od vkupnoto naselenie.
Ime na dr`avata: Dr`ava Katar
Dr`avno ureduvawe: Tradicionalna
monarhija
Glaven grad: Doha
Ustav: Ratifikuvan na referendum od
narodot na 29 april 2003 godina, potvrden od emirot na osmi juni 2004 godina,
efektiven od devetti juni 2005 godina.
Praven sistem: Diskrecionen sistem
na pravo kontroliran od emirot, za
volja na vistinata, vo civilnite parnici civilniot Zakon po~nuva da se
primenuva. Tradicionalniot [erijatski zakon se primenuva vo gra|anski i
semejni parnici.
[ef na dr`avata: N. V. emirot Hamad bin-Kalifa al-Tani (od 27 juni
1995 godina, otkako go simna od vlast
sopstveniot tatko).
BDP: 91,55 milijardi dolari (2008)
BDP po `itel: 111.000 dolari,
Ekonomski rast: 13,4 procenti (2008)
Nevrabotenost: 0,4 procenti (2008)
Buxet prihodi: 36,59 milijardi dolari
Buxet rashodi: 27,4 milijardi dolari
Agrokultura: Ovo{je, zelen~uk, `ivinarstvo, mle~ni proizvodi, goveda, ribi.
Industrija: Surova nafta i rafinirani proizvodi od istata, amonijak, ve{ta~ki |ubriwa, petrohemiski proizvodi, ~eli~na armatura, cement, komercijalna reparacija na brodovi.
Industriski rast: 13 procenti (2008)
Izvoz: 55,73 milijardi amerikanski
dolari f.o.b. (2008)
Proizvodi za izvoz: te~en priroden
gas, nafta, ~elik
Zemji vo koi izvezuva: Japonija 38,5 procenti, Ju`na Koreja 20,9 procenti, Singapur 11,1 procenti, Indija 4,5 procenti.
Uvoz: 25,11 milijardi amerikanski dolari f.o.b. (2008),
Zemji od koi uvezuva: Francija 6,2
procenti, SAD 12,1 procenti, Saudiska
Arabija 4,6 procenti, Italija 8,9 procenti, Germanija devet procenti, Japonija osum procenti, V.Britanija 4,9
procenti (2008).
Proizvodi od uvoz: ma{ini, transportni sredstva, prehranbeni proizvodi i hemikalii.
Aerodromi: 5 (2005), so izgradeni tri
pisti, a ostanatite vo izgradba. Eden
helioport.
Cevkovodi: gas 1024 kilometri, te~en
gas 87 kilometri, nafta 702 kilometri.
Pati{ta: asfaltirani 1,107 kilometri.
nost da se preispita mo`nosta za
investirawe. Katar e bogat so
energetski izvori, nema voda i se
soo~uva so golema zagri`enost za
voda. Uslovite za odgleduvawe
`itni kulturi se minimalni. Nie
izvezuvame na{i stoki vo 85 zemji
vo svetot, globalni lideri sme za
te~en priroden gas i |ubriva. Iako
proizveduvame okolu 5,7 milioni
toni urea godi{no, sami koristime
2.000 toni. Iako „Katar petroleum“
e multinacionalna kompanija, nie
sme zainteresirani da gi ispitame
investicionite mo`nosti vo Isto~na Evropa“. Voedno, naskoro e najavena poseta na katarska biznis-delegacija na Moldavija naskoro.
strana na makedonskiot pretsedatel. Pretsedatelot na komorskiot
Klub za Bliskiot Istok i Magreb
(osnovan 2005 godina), vo ime na
biznis-zaednicata, pove}epati se
ima obrateno do na{ite ministerstva za zemjodelstvo, zdravstvo,
transport i grade`ni{tvo, so inicijativi i so barawe poddr{ka {to
pobrgu da se vospostavi realna sorabotka so Katar vrz osnova na konkretni proekti. Ovie inicijativi
o~igleno ne bea vo fokusot na interesot. Isto taka, be{e poso~ena
i potrebata od donesuvawe bilateralna konvencija za me|usebno
priznavawe na javnite ispravi, potrebata od prifa}awe na sertifikati za poteklo na stokite...
Vo me|uvreme, dr`avite okolu
nas sozdadoa jasni celi i strategii i uspeaja da privle~at katarski
investicii. Sosema e jasno deka
bez konkretno barawe, koe denes se
vika proekt, nema osnova za razgovor, dogovor i delo. Toa go potvrduva primerot na Hrvatska. Zaradi
seto toa, za pozdravuvawe e posetata na pretsedatelot Ivanov na
Katar i izrazuvawe na makedonskiot interes za unapreduvawe na stopanskata sorabotka. Neophodno e
ovaa negova inicijativa da bide
prosledena so konkretni proekti,
vo ovoj slu~aj vo del i regionalni,
za {to uporno se zboruva podolgo
vreme. Pritoa, klu~no e inicijalnata „kapisla“ da bide prosledena
so brza vozvratna poseta i podgotvenost dogovorenoto i da se relizira, so vklu~uvawe i na privatniot, pokraj javniot sektor. Vo sprotivno, prikaznata Katar }e bide
u{te edna propu{ten {ansa.
Qubica Nuri
PROEKTI SO VKLU^UVAWE NA
PRIVATNIOT SEKTOR
Me|u Republika Makedonija i
Katar se potpi{ani spogodbi za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i pottiknuvawe i za{tita na investiciite, a vo Doha od 2004 godina funkcionira ambasadata na Republika Makedonija. No, toa nema
vlijanie vrz na{ata trgovska razmena i privlekuvawe katarski investicii. Vo noemvri 2007 godina
Stopanskata komora na Makedonija
se obrati do Trgovsko-industriskata komora na Katar, so pokana za poseta na Stopanskata komora na Makedonija, pridru`ena so biznis-delegacija. No, bidej}i ne se realizira{e posetata na Investicioniot fond na Katar, ne dojde ni do komorskata poseta. Za `al, dvete pretsedatelski poseti na Katar pominaa bez vklu~uvawe na biznis-zaednicata vo podgotovkite, iako, pri
prvata duri be{e ostvarena i
sredba vo Komorata na Katar od
20
BIZNIS INFO
SUMIRANO
^etvrtok, 3 juni 2010
KOMERCIJALNA BANKA A.D. SKOPJE SO GRST PRIZNANIJA
PI „VITAMINKA“ OD PRILEP USPE[NO
JA ZAOKRU@I LANSKATA GODINA
Dividenda od 142
denari po akcija
Prilepskata prehranbena industrija „Vitaminka“
vo minatata godina ostvarila vkupen prihod od
1.150.405.269 denari (18.645.142 evra), dodeka rashodite dostignale vrednost od 1.101.734.495 denari ili
17.856.313 evra. Ostvarena e bruto-dobivka od
48.670.774 denari, a od neto-dobivkata vo iznos od
47.685.377 denari, vo zakonski rezervi }e se izdvojat
7.152.806 denari, a neraspredeleni }e ostanat
28.192.571,00 denari.
Za isplata na dividenda na akcionerite na PI „Vitaminka“, spored odlukata donesena na Sobranieto na
akcioneri na kompanijata, {to se odr`a na 31 maj godinava, se nameneti 11.106.000,00 denari, pri {to edna
akcija }e nosi dividenda od 142 denari vo neto-iznos.
REZULTATI
Liderot na op{testvena odgovornost
i so dve me|unarodni nagradi
Komercijalna banka a.d. Skopje ja
dobi prvata nagrada za integriran
pristap kon op{testvenata odgovornost za golemo pretprijatie vo 2009
godina, vo nominacijata koja ja organizira{e Centarot za institucionalen razvoj CIRA.
Nagradata za Lider na op{testvena odgovornost vo kategorijata sevkupna posvetenost (integriran pristap) kon op{testvena odgovornost na
Komercijalna banka e potvrda za naporite {to Bankata gi vlo`uva kontinuirano za podobruvaweto na korporativnoto upravuvawe, obuka na vrabotenite, razvivawe na ~uvstvoto za
solidarnost i filantropijata vo sorabotka so zaednicata i so socijalno
ranlivite grupi vo op{testvoto.
- Komercijalna banka ovaa godina
proslavuva 65 godini od svoeto postoewe, i za site ovie godini taa ostana
dosledna na svoite vrednosti tradicija, doverba, efikasnost, transparentnost, inovativnost, timska rabota, i so osobena posvetenost na op{testvenata odgovornost {to ja otslikuva na{ata delovna kultura i prioritetite utvrdeni so korporativnata
misija. Kako op{testveno odgovorna
kompanija sekoga{ rabotime i }e rabotime vo nasoka na podobruvawe na
kvalitetot na `ivotot vo op{testvoto
za site negovi ~lenovi preku spodeluvawe na vrednostite i veruvawata so
na{ite klienti, vraboteni, akcioneri i partneri - stoi vo soop{tenieto
na Komercijalna banka.
Komercijalna banka a.d. Skopje dobi u{te dve me|unarodni priznanija.
Prvata nagrada, „Most active issuing
bank in FYR Macedonia in 2009“, e od
Evropskata banka za obnova i za razvoj, i se odnesuva na aktivnostite na
Komercijalna banka vo specijalnata
Programa za olesnuvawe na nadvore{nata trgovija (TFP), koja funkcionira
vo ramkite na EBOR. Vo ovaa programa
Komercijalna banka e na pettoto mesto
POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
od vkupno 29 zemji-u~esni~ki.
Vtorata nagrada e od Deutsche
bank AG, i pretstavuva priznanie za
isklu~itelniot kvalitet vo raboteweto so me|unarodni pla}awa. Timot
od Komercijalna banka, koj raboti na
direktnata obrabotka na pla}awata
(STP), {to ima golema uloga vo namaluvaweto na tro{ocite vo globalnoto transakcisko bankarstvo, postignal isklu~itelno visoka stapka na
STP od 99,5 procenti. So ovaa nagrada Komercijalna banka ja prodol`uva liderskata uloga vo sledeweto i
vo primenata na najnovite bankarski
trendovi i tehnologii
21
BIZNIS INFO
^etvrtok, 3 juni 2010
SOSTOJBI KRADCITE DOBRO „VOZAT“ - SEKOJ PETTI SOOBRA]AEN ZNAK VO ZEMJAVA ZAVR[IL VO DIVITE OTPADI!
Patokaz za presmetka so kra`bite
vo nova zakonska regulativa
rocesot na upravuvawe „ Grupacija za otkup, prerabotka i za koristewe na sekundarni surovini konstatira
so otpadot e biten del
od sovremenoto `ivee- deka od donesuvawe na Zakonot za upravuvawe so otpad, vo izminatite nekolku godini
we, prvenstveno zaradi potre- se napraveni pet izmeni i dopolnuvawa, a kra`bite ne stivnuvaat
bata od negovo namaluvawe, a
so toa i pridonesot za za{tita na
zavr{uvaat na takanare~eni divi javuvawe na site divootvoreni so`ivotnata sredina. Od ekonomski
otpadi, odnosno se iznesuvaat nad- birni mesta i voo~enite neleaspekt, sistemot na upravuvaweto
vor od dr`avata.
gitmni pojavi do nadle`nite inso sekundarniot otpad, so krajna
Edna od pri~inite za vakvata stitucii i so toa da pomognat vo
cel za negovo povtorno vra}awe vo
sostojba se locira vo postapkata nivnoto namaluvawe, odnosno suzproizvodniot proces, e od golemo
pri izvoz na staro `elezo, odnosno bivawe.
zna~ewe za snabduvawe so surovivo otsustvoto na kontrola na iden- Menaxerskite timovi na javnini na zna~ajni industriski kapacitifikaciona lista na otpadot i te pretprijatija e neophodno da preteti, {to, pak, e posebno naglasetransporten dokument. Vo nasoka zemat dopolnitelni merki za zajakno vo uslovi na s* pomali prirodna nadminuvawe na ovoj seriozen nata kontrola na site vitalni, speni izvori na surovini.
problem, Grupacijata predlaga Ca- cifi~ni mesta od kade najmnogu se
Za unapreduvawe na ovaa znarinskata uprava na RM da vodi kon- kradat predmeti od oblasta na in~ajna stopanska dejnost i suzbivatrola na spomenatite dokumenti.
frastrukturata.
we na prisutnite nepovolni soPri dvi`eweto na sekundarniMakedonski `eleznici vovedustojbi, Grupacijata za otkup, prerate surovini na doma{en pazar, kon- vaat novi merki vo taa nasoka, iabotka i za koristewe na sekundartrolata na dvata spomenati doku- ko, realno e mnogu te{ko da se konni surovini, pri Stopanskata komenti e vo nadle`nost na Dr`avni- trolira pruga vo dol`ina od okolu
mora na Makedonija, vo dva navraot inspektorat za `ivotna sredina. 1.000 kilometri. No, ostanuvaat
ti odr`a rasprava vo prisustvo na
- Prometot na site vidovi pod zajaknata kontrola klu~nite,
pretstavnici na nadle`nite ineksplozivni i pirotehni~ki mate- vitalni infrastrukturni delovi.
stitucii: Upravata za `ivotna srerijali, koj vo soglasnost so poziPodatocite, iako neoficijaldina. Dr`avniot inspektorat za
tivnite zakonski propisi pretsta- ni, govorat deka se ukradeni pove`ivotna sredina, Dr`avniot komuvuva kriminalen akt i pretstavuva }e od 20 procenti, ili okolu edna
nalen inspektorat pri Ministers- nasoki na po{iroka op{testvena ot komunalen inspektorat.
predmet na kontrola od strana na ~etvrtina od vkupniot broj soobratvoto za transport i za vrski, Ma- koordinirana aktivnost:
Pozitivno na ovoj plan se naja- nadle`ni slu`bi i na institucii, }ajni znaci vo dr`avata. Vo taa nakedonski `eleznici.
- Natamo{no dosledno i ce- vite za donesuvawe na nova zakon- soodvetno e tretiran vo bilate- soka e neophodno „Makedonija pat“,
Od raspravite proizlegoa kon- losno implementirawe na zakon- ska regulativa, vo koja }e se trans- ralnite dogovori me|u otkupuva~i- vo sorabotka so Ministerstvoto za
kretni predlozi za koordinirani skite obvrski i na pridr`uvawe ponira najnovata direktiva na EU te na sekundarni surovini i recik- vnatre{ni raboti da ja zgolemat
aktivnosti vo tretmanot na sekun- kon uredbata za opredeluvawe za razgrani~uvawe na komunalniot latorite.
kontrolata na pati{tata vo nasoka
darnite otpadni surovini.
na proizvodi i na materijali od sekundarniot otpad. O~ekuvawa- Stavawe pod kontrola na in- na za~uvuvawe na infrastrukturPostapuvaweto so sekundarni- {to se vo op{ta upotreba, a koi ta na stopanstvenicite se vo ovaa divudualnite sobira~i na sekun- nite dobra, a so toa i bezbednosta
te otpadni surovini, osobeno so vr{itelite na dejnosta trgovija regulativa da se predvidi edna
otpadocite od metali, Grupacijata so neopasen otpad ne smeat da gi dozvola za vr{ewe na dejnost - li„ Vo podgotovka se novi izmeni na Zakogi tretira od aspekt na s* u{te otkupuvaat od individualnite cenca, koja vo slu~aj na prekr{ok na
not, me|u koi i baranato razgrani~uvawe
prisutnite devijantni pojavi, no i sobira~i na otpad.
standardite vo raboteweto bi podod osobeno zna~ajniot bezbedno- Kvalitetnata regulativa, so le`ela na trajno odzemawe, odnosna nadle`nostite na inspekciskite orgasen aspekt za kompaniite od dejno- potrebna materijalna osnova za no zabrana za vr{ewe na dejnosta.
ni vo delot na nadzorot so vklu~uvawe i
sta na otkup i na reciklirawe.
nejzina implementacija e eden
- Vo kontekst na zakonskata reGrupacijata najnapred ja izrazi od osnovnite preduslovi za us- gulativa, da se iniciraat izmeni
na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i
krajnata zagri`enost za sega pri- pe{no vr{ewe na dejnosta upra- na krivi~niot zakonik, so koi bi se
na Dr`avniot komunalen inspektorat
sutnite, no i o~ekuvanite devijant- vuvawe so otpad i za~uvuvawe na izzemala visinata na cenata na
ni pojavi vo tretmanot na sekundar- `ivotnata sredina.
ukradenata roba, kako uslov za prinite surovini, kako posledica na
Od donesuvawe na Zakonot za mena na kazneni merki. Ova poseb- daren otpad so toa {to stopanski- na pati{tata.
porastot na berzanskite ceni na upravuvawe so otpad, vo izminati- no ako se ima predvid funkcijata te subjekti od ovaa dejnost za po~e- Vo kontrolata da se vklu~i i
metalite. Iako sorabotkata so te nekolku godini se napraveni pet na predmetite {to naj~esto se kra- tok bi potpi{ale dogovori za de- Dr`avniot komunalen inspektorat,
Upravata za `ivotna sredina i so izmeni i dopolnuvawa, a vo podgo- dat i ogromnite posledici koi bi lovno-tehni~ka sorabotka, a para- koj preku op{tinskite odr`uva~i
lelno bi se rabotelo na iznao|awe na redot }e pomogne vo spre~uvawe
„ Stopanstvenicite o~ekuvaat da se predvidi edna dozvola za vrna~in istoto da se stavi vo zakon- na nelegitimnite pojavi.
ska ramka.
Na krajot, stopanstvenicite od
{ewe dejnost - licenca, koja trajno bi se odzemala vo slu~aj na
- Da prodol`i zajaknatata kon- ovaa dejnost upatuvaat javna zaprekr{ok na standardite vo raboteweto!
trola pri otkupot na metalnite ot- molnica do gra|anite i tie aktivpadoci od strana na reciklatori- no da se vklu~at vo koordiniraniDr`avniot inspektorat za `ivotna tovka se novi izmeni na Zakonot gi predizvikale.
te. Osobeno pozitiven primer na te op{testveni aktivnosti za suzsredina dadoa odredeni rezultati me|u koi i baranato razgrani~uva- Ocena na Grupacijata, ~ii kvaliteten sistem na kontrola pri bivawe na nelegitimnite pojavi vo
vo namaluvawe na kra`bite na me- we na nadle`nostite na inspekci- ~lenki vo celost gi po~ituvaat za- vlezot na otpadni metali e „Mak- tretmanot na sekundarnite surovitali, vo funkcija na preventivno skite organi vo delot na nadzorot konskite obvrski, e deka celokup- stil“ a.d. Skopje.
ni i za{tita na predmetite {to se
dejstvuvawe na site ~initeli vo so vklu~uvawe i na Ministerstvoto nite koli~ini na staro `elezo, koi
- ^lenkite na Grupacijata se vo javna upotreba.
dejnosta, bea dogovoreni slednite za vnatre{ni raboti i na Dr`avni- se predmet na nezakonski dejstvija, ohrabruvaat da prodol`at so priZorica Me{kova
P
SEMINAR
„Real time bankarstvo - podatoci, trguvawe, analiza“
Vo organizacija na Zdru`enieto na bankarstvo, pri
Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so
ACI Makedonija - Zdru`enie na finansiski pazari i
kompanijata „Tenfore/Europoint“ vo Stopanskata komora
na Makedonija se odr`a poludneven seminar na tema
„Real time bankarstvo - podatoci, trguvawe, analiza
(26.5.2010 godina).
Na seminarot prisustvuvaa golem broj u~esnici
od finansiskite institucii i nositeli na finansiskiot pazar vo zemjata, kako
i prestavnicite na nivnite
IT oddeli kako zna~ajni.
Gosti na seminarot bea
prestavnicite od renomiranata kompanija „Morning
star“, provajder za nezavisni investiciski istra`uvawa (sofisticirano poddr`an internet link i softver za menaxirawe na razli~ni finansiski produkti
za individualni investitori, finansiski konsultanti i institucionalni
klienti): Ri~ard Barden
(Morningstar London), Korado Kasar Skalia i David Pelusi (Morningstar
Italija) i pretstavnicite
na Europoint, Mario Miqu{
i Biljana Jovanovska.
Gostite nakuso dadoa
svoe izlagawe vo vrska so
zna~eweto na informativniot sistem kako i sostojbite vo evrozonata i soodvetnite trendovi vo industrijata na fondovite na
EU. Osnovna sodr`ina, odnosno poenta na seminarot
be{e globalnata ponuda
na pazarniot produkti na
„Europoint tenfore“ (E-forex,
spider bond, spider FX) kako
mnogu zna~ajni za tehni~ko
sogleduvawe na potrebite
na trguvaweto so finansi-
skite instrumenti (prednosti, idei, diskusija...).
Pretsedatelot na ACI
Makedonija Emil Jakimov
dade stru~en osvrt od
operativnite u~esnici na
pazarite, na aktuelnite
sostojbi na trguvawe so
devizni sredstva i hartii
od vrednost, kako i benefitot na produktite na
Europoint za elektronskoto
trguvawe na devizniot pazar, koj e neophoden za da
se postigne povisoko nivo
na involviranost - spoznavawe na pazarite, informiranost za aktuelnite finansiski vesti, parametri, ceni, indeksi i
soodvetni dvi`ewa na
svetskite berzi.
Elizabeta. A.Eftimova
22
BIZNIS INFO
^etvrtok, 3 juni 2010
So Aneta Dodevska
PESIMISTI^KI PROGNOZI ZA GODI[NAVA TURISTI^KA SEZONA VO ZEMJAVA
Neatraktivni za doma{nite,
a kamoli za stranskite turisti
H
rvatska, Grcija, Bugarija, Turcija, [panija, Tunis...Makedonskite gra|ani biraat
destinacii, sekoj spored
svoite mo`nosti. Krizata
nema golemo vlijanie vo
sklu~uvaweto na aran`manite.
- ]e odam vo Turcija.
So soprugata planiram da
potro{am okolu 1.500
evra. Mora da se odi na odmor - veli eden gra|anin.
- Da, }e odam, no s*
u{te ne znam kade. Destinacijata ne mi e utvrdena.
Toa }e zavisi od finansiite - veli mlada studentka.
Vo obid da privle~at
{to pove}e klienti turisti~kite agencii vodat vistinska trka od ponudi.
Preplaveni se so aran`mani za se~ij vkus i xeb od mondenski pla`i do
kamp letuvali{ta. ^arterletovi, avtobuski prevoz.
Se nudat site opcii...
No, vo ovaa trka gubitnik e Makedonija - ja nema
vo ponudite. Na agenciite
polesno im e Makedoncite
da gi odnesat vo stranstvo
otkolku stranski turisti da
donesat doma. Za ova vinata & ja prefrlaat na dr`avata. Od otsustvo na strategija, preku lo{a infrastruktura, pa s* do uslugite
i cenite {to se nudat.
- Ima pove}e pri~ini.
Pred s* mislam na nekonkurentnosta na cenite, a
s* u{te ne sme se odlu~ile kakov turizam }e prodavame i }e promovirame.
Dali e toa masoven, zimski, leten ili alternativen vo koja bilo negova
forma - veli Aleksandar
^onevski od turisti~kata
agencija „Iguana“.
- Dr`avata mora da bi-
„ Turisti~kite agencii vodat vistinska trka od ponudi, vo koi ja nema R.Makedonija kako
destinacija za odmor. Na agenciite polesno im e Makedoncite da gi odnesat vo stranstvo
otkolku stranski turisti da donesat doma. Vinovnik za vakvata sostojba e dr`avata...
Ohrid
Sne`ana Jovanovska
de partner so onie {to go
poznavaat turizmot. Potrebno e edinstvo za da se
organizira promocija... A,
vaka, se posetuvaat samo
saemi i seto toa e svedeno
REPORTA@A
samo na nekoe turisti~ko
patuvawe na tie {to gi posetuvaat saemite. A, koja e
dobivkata na site nie {to
sme nositeli na ovaa dejnost, veli Sne`ana Jovanovska od turisti~koto
zdru`enie vo Stopanskata
Komora na Makedonija.
Makedonija godi{no
ima okolu 200 milioni dolari devizen priliv od turizmot. Godinava, pak,
zemjava ima izdvoeno edvaj 730 iljadi evra za turisti~kata granka. Subvencii za agenciite {to }e
donesat stranski gosti,
proektot „Makedonsko selo“, razvoj na Popova [apka, proektot „Vinski pati{ta“ vo Makedonija. Reklamni kampawi vo svetskite mediumi.
- Treba da se naso~ime
kon podobri destinacii za
reklamirawe, pri {to
mislam na zemjite okolu
nas i na evropskite zemji.
Reklamirawe na strana,
kako prekuokeanski zemji,
mislam deka ni e utka, no
nikako ne smeeme da prestaneme da se reklamira-
me bidej}i marketingot ne
e tro{ewe tuku samo vlo`uvawe. No, mora da bide
na pravo mesto naso~en.
Ne e samo da se reklamirame tuku treba da se odbere i mesto i destinacija
i da se pogodi grupata na
turisti koi sakaat da ja posetat Makedonija i vo koj
period od godinata, dodava Aleksandar ^onevski od
turisti~kata agencija „Iguana“.
Sezonata e otvorena,
aran`manite se sklu~uvaat. No, na doma{en teren
ne se optimisti~ki prognozite. Seriozen udar za makedonskiot turizam se
agresivnite kampawi {to
zemjite od regionot gi vodat. Namaleni ceni, seto
toa pomognato so subvencii od strana na vladite.
Vo me|uvreme, poslednite
statisti~ki pokazateli
zboruvaat za namalen broj
stranski turisti vo mart
godinava, vo odnos na
istiot mesec lani za celi
14 procenti... Vo mart, vo
Makedonija imalo vkupno
26.400 turisti.
NA GR^KOTO KRAJBRE@JE VO O^I NA PO^ETOK NA SEZONATA
So lanski ceni vo „lov“ na turisti
G
r~kite hoteli i vili se podgotveni za turisti, kafeanite
rasposlani, prodavnicite
prepolni, na pla`a ve}e se son~aat
i prvite turisti. Grcija ja otvori
ovaa turisti~ka sezona, koja se smeta deka }e bide edna od najte{kite
i najneizvesnite. Pristignaa prvite avtobusi so turisti. Sega naj~esti gosti se Ungarcite, ^esite, Srbite. Minatiot vikend ve}e otpatuvaa i Makedonci. Aran`manite vo
pretsezona se primamlivi za go-
„ Ne samo za Makedoncite tuku i za evropejcite, Grcija se smeta
za edna od najatraktivnite destinacii, so izlez na dve moriwa
stite. Krizata vo zemjata gi zgolemi cenite vo prodavnicite. No, vo
obid da privle~at turisti, vo hotelite i vo vilite se nudat lanski
ceni za aran`manite.
- ]e vidime kako }e pomine
ovaa sezona, kriza ne e samo vo Grcija tuku sekade. Se nadevame na
najdobro. Krizata se ~uvstvuva i vo
turizmot, mo`ebi ne tolku silno
kako vo drugite granki. [to se odnesuva do cenite vo prodavnicite
odat malku nagore, no cenite na
studijata i na apartmanite ili se
malku poniski ili se isti vo sporedba so lani – Slave Kne`evi},
pretstavnik na „MM travel“, turisti~ka agencija od Platamona.
Slave Kne`evi} vo biznisot
sorabotuva so turisti~kata agen-
cija na Aleksandra Muratidu – Grkinka, koja odamna raboti so izdavawe na apartmani za turisti.
Spored nea, visokata politika ne
treba da mu {teti na biznisot,
iako smeta deka dvete raboti, sepak, odat zaedno.
- Ne znaeme navistina {to }e
se slu~i. Finansiskite problemi
na Grcija gi zasegaat samo Grcite
vo sekojdnevniot `ivot vo odnos na
platite, zdravstvenoto osiguruvawe... Merkite na Vladata se strogi. Za ovaa kriza ne e vinoven gr~kiot narod tuku onie {to ja vodat
zemjata. Sepak, ekonomijata i politikata odat zaedno, no narodot na
Grcija saka da raboti, da vodi biznis nadvor od igrite na politikata - veli Aleksandra Muratidu.
So nea sorabotuvaat turisti~ki
agencii od R.Makedonija. „Balkan
turist” minatiot vikend gi odnese i
23
BIZNIS INFO
^etvrtok, 3 juni 2010
prvite turisti za ovaa sezona.
„Grcija e edna od najbaranite
destinacii. Cenite godinava vo
odnos na lani }e ostanata nepromeneti”, – veli Nadica Stojanova,
pretstavnik na turisti~kata agencija „Balkan Turist”.
Za razlika od centralna Grcija, gra|anite po dol`ina na krajbre`jeto, `iveat od turizam. So
te{kotija zboruvaat za krizata i
vinata ja gledaat vo sopstvenata
„ Ju`niot sosed godi{no go posetuvaat
i po 15 milioni turisti. Dali gr~kiot
turizam }e „se zadavi“, }e se sumira po
zavr{uvawe na letoto. Vo me|uvreme, site nade`i na gr~kata
ekonomija se naso~eni kon turisti~kata
industrija, {to e
o~ekuvano bidej}i
vo ovoj sektor e vraboten sekoj petti Grk
vlada, koja la`ira{e podatoci za
da ja sokrie vistinskata slika za
ekonomijata. Krizata vo Grcija sega e zakana za vkupnata evropska
ekonomija i za stabilnosta na
evroto. Grcija be{e prinudena na
radikalni rezovi. Platite se namalija, danocite se zgolemija...neizvesnosta ostana.
Atina e eden golem lud grad.
Sega tamu ima ~etiri milioni lu|e, od koi tri milioni se dojdeni
od drugi mesta. No, sega nema rabota i mnogu lu|e ja napu{taat
Atina – veli ugostitel od turisti~koto mesto Nei Pori.
Nei Pori
Sli~no kako nego, prodava~ka
na suveniri veli: „Nikoj ne znae
kako }e bide ovaa sezona, dali }e
ima pove}e turisti od lani. Ovaa
godina e te{ka za nas!“
Taka velat me{tanite od Nei
Pori – edno od turisti~kite mesta vo Grcija. Vo sosedna Paralija razgovaravme so Goran Raki}, po
poteklo Srbin, {to ve}e dve decenii `ivee vo Paralija i raboti vo
hotelierskiot biznis. Veli deka
krizata se ~uvstvuva.
- Se o~ekuva pad vo turizmot za
okolu 15 procenti vo ovoj region.
So liberalizacija na vizniot re-
NA SAMOTO MESTO
`im znaeme deka Makedonija, Srbija, Crna Gora pove}e nemaat vizen re`im so Grcija, pa toa treba
da pridonese turistite da dojdat
malku podocna, no vo pogolem broj.
No, kako se veli – prvo skokni, pa
ka`i op - veli Raki}, sopstvenik na
nekolku hoteli vo Paralija.
Spored nego, zasega cenite za
smestuvawe ostanuvaat isti.
- So sankciite na Vladata, od
prvi mart 2010 godina DDV od 19
otsto se zgolemi na 21 otsto, a sega so novite merki od prvi juni }e
se zgolemi na 23 otsto. Ukinata e
14. i 15. plata za administracija-
ta. Seto ova }e vlijae na turizmot,
no, sepak, ugostitelite, restoranite, hotelierite re{ija da ostanat
na istite ceni kako i lani. Za novi
presmetki }e zboruvame po zavr{uvawe na sezonata - ocenuva Raki}.
Turisti~kata industrija na Grcija godi{no & nosi i po 15 milijardi evra. Vo bruto-doma{niot
proizvod u~estvuva so 20 procenti. Me|u naj~estite gosti se Makedoncite. Na{ite sogovornici nemaa problem so na{eto ime.
„Jas imam mnogu turisti {to
doa|aat od Makedonija i li~no nikoga{ ne sum imala problem. Toa se
obidov da vi go ka`am i prethodno,
nie site sme lu|e. Sakame da rabotime nadvor od igrite na Vladata veli Aleksandra Muratidu.
Ne samo za Makedoncite tuku i
za Evropejcite, Grcija se smeta za
edna od najatraktivnite destinacii, so izlez na dve moriwa. Godi{no ja posetuvaat i po 15 milioni turisti. Dali gr~kiot turizam }e
„se udavi“, }e se sumira po zavr{uvawe na letoto. Vo me|uvreme, site
nade`i na gr~kata ekonomija se naso~eni kon turisti~kata industrija, {to e o~ekuvano bidej}i vo ovoj
sektor e vraboten sekoj petti Grk.
I POKRAJ KRIZATA, HRVATITE ZADOVOLNI OD PRETSEZONATA
Letoto na Jadranskoto More po~na
T
uristi~ki bum o~ekuva
Hrvatska godinava.
Iako so doza na pretpazlivost, poradi krizata,
vo o~i na ekot na sezonata,
hrvatskite vlasti, sepak, se
optimisti deka doa|a uspe{na sezona.
- Juni }e bide vistinski
ispit, za juli i avgust bukiraweto za smestuvawe odi
solidno. Godinava o~ekuvame blago oporavuvawe, no
mnogu rabota e pred nas. Mora da rabotime za da mo`e
da ka`eme deka sezonata uspea, izjavi hrvatskiot minister za turizam, Damir Bajs.
Pozitivnite signali ve}e stasaa vo pretsezonata.
Hrvatskite ugostiteli vo
ovoj period ve}e brojat pove}e gosti i pogolema potro{uva~ka od lani.
- [to se odnesuva do gostite, gi ima vo pretsezonata, potro{uva~kata e na nivo od prethodnata godina,
duri ima i malo podobruvawe, uveruva ugostitel od
Dubrovnik.
Hrvatska neodamna gi
ukina vizite za Rusija i za
Ukraina od kade o~ekuvaat
napliv na turisti, paralelno so ve}e standardnite gosti od Italija, ^e{ka, Germanija.
Sepak, vo prviot bran,
prvi dojdoa nivnite sosedi.
Slovencite ja izbraa Hrvatska za svoja destinacija
za zabava i za odmor. Okolu
„ Procenite na hrvatskite vlasti se deka i ovaa godina strancite pak
vo posleden moment preku internet }e odlu~at kade da letuvaat
Split
2000 studenti vo pretsezonata ve}e gi zaposednaa hrvatskite ostrovi.
- Od Maribor sum, ja odbrav Hrvatska oti mi e po-
dobra od Grcija, a i ovde e
najdobra zabavata - veli
studentka od Slovenija.
- Site ja sakaat Hrvatska, odli~no e, ovde ima sa-
mo zabavi. Ima mnogu lu|e,
mnogu dobri lu|e - tvrdat
studentite od Slovenija.
Prvite turisti se istovarija i na splitskoto pri-
stani{te, no vedna{ reagiraa na visokite ceni.
- Ni{to ne kupuvame.
Skapo e. Kupivme samo krema za son~awe i n* ~ine{e
pove}e od 20 evra. ]e ja ~uvame vo brodskiot sef, oti
mnogu e skapa, reagira{e
stranski turist vo Split.
Del od ugostitelite reagiraat {to ne dobivaat
to~ni informacii koga doa|aat turisti.
- Nikoj ne n* informira,
sami doznavame deka doa|aat turisti, objasnuva Ivan
Vrgo~, ugostitel od Split.
- Gi kontaktirame site i
im ka`uvame deka doa|aat
turisti za da se podgotvat,
tvrdi Vedran Mato{i}, pretsedatel na Turisti~ko
zdru`enie vo Split.
Vo ekot na turisti~kata
sezona, cenite za smestuvawe vo Hrvatska se dvi`at
od 25 do 55 evra za den, vo
zavisnost od toa na koe mesto }e letuvate.
Dubrovnik i Hvar i godinava se o~ekuva da bidat
turisti~ka meka za svetskiot xet-set, kade hotelskoto
smestuvawe ne e pod 120
evra za edna ve~er.
Hrvatska lani ja zaokru`i so priliv od sedum
milijardi evra od turizmot, {to ovaa granka ja rangira me|u vode~kite koi
najmnogu pridonesuvaat za
rastot na vkupnata hrvatska ekonomija.
„Indeks“ vo
„Biznis info“
24
BIZNIS INFO
^etvrtok, 3 juni 2010
SREDBATA ME\U MAKEDONSKATA I ROMANSKATA BIZNIS-ZAEDNICA POKA@A DEKA
EKONOMSKATA RAZMENA ME\U DVETE ZEMJI E NEZADOVOLITELNA
POSETI
„Motorot“ e vo
direktnite investicii
V
o ramkite na oficijalnata poseta na
zemjava, so golema
grupa biznismeni pretsedatelot na Romanija Trajan
Basesku, zaedno so svojot
doma}in d-r \orge Ivanov,
prisustvuvaa na Makedonsko-romanskiot biznis-forum vo Stopanskata komora
na Makedonija (27.5.2010 godina). Ako se izvle~e klu~nata poraka {to zaedni~ki
ja ispratija pretsedatelite
do pretstavnicite na dvete
biznis-zaednici, toga{ toa
e ocenata na d-r \orge Ivanov deka vo razgovorite so
svojot gostin „zaemno konstatiravme deka ekonomskata sorabotka e onoj isklu~itelno zna~aen i redok segment vo na{ite odnosi, od
koj ne mo`eme da bideme zadovolni“.
- Ovaa sorabotka voop{to ne korespondira so
mo`nostite na dvete ekonomii, a politi~kite odnosi
se daleku nad ekonomskite i
toa e pole na koe natamu
treba silno da se raboti i
toa }e bide na{iot prioritet za periodot {to sledi –
}e dodade \orge Ivanov.
I Trajan Basesku, i pokraj toa {to konstatira{e
deka vo izminatite pet godini sorabotkata postojano
se zgolemuva, istaknuva de-
ka za dvete zemji od isklu~itelna va`nost se direktni investicii {to }e otvorat rabotni mesta, i {to }e
sozdadat osnova za sorabotka na povisoko nivo.
- Me raduva sorabotkata
me|u komorite. Toa e vistinskiot pat bidej}i tie se svoevidni laboratorii kade se
sozdavaat ideite, a potoa i
se razvivaat. Taka se sozdava i doverba me|u biznismenite, koi imaat potreba od
novi re{enija i od drugi
varijanti za investirawe dodade Trajan Basesku.
Pretsedava~ot na Sobranieto na Stopanskata
komora na Makedonija, Antoni Pe{ev, analiziraj}i ja
bilateralnata
trgovska
razmena, ja soop{ti dobrata i lo{ata informacija:
- Dobrata e deka sporedbeno vo prvite tri meseci od ovaa godina, so trite meseci od minatata, statistikata bele`i skoro stopostoten podem na razmenata. Lo{ata informacija e
deka Republika Makedonija
i ponatamu bele`i zagri`uva~ki trgovski deficit vo
odnos na Romanija. Na prv
pogled ova ne e lo{a informacija za stopanstvenicite od prijatelska Romanija, no nema uspe{na prikazna ako trgovskiot defi-
„ Makedonsko-romanskiot biznis-forum vo Stopanskata komora na
Makedonija, so u~estvo na pretsedatelite na dvete dr`avi d-r \orge
Ivanov i Trajan Basesku i biznis-sredbi vo Ohrid i vo Ko~ani
cit ne e izbalansiran, iako
toj debalans e skoro za polovina namalen. Ova uka`uva deka dvete zemji aktivno
se opiraat na globalnata
kriza, no i deka pokraj trgovskata e potrebno da se
raboti na unapreduvawe na
ekonomskata sorabotka. A,
toa zna~i deka treba da gi
iskoristime geostrate{kite kapaciteti na dvete zemji i, osven trgovijata, da gi
pottikneme investiciite i
zaedni~kite regionalni
proekti; da ja razvivame sorabotkata vo grade`ni{tvoto, transportot i vo turizmot.
Spored Antoni Pe{ev,
posebno vnimanie treba da
se posveti Romanija da bide na{ partner i silen poddr`uva~ vo pridru`uvaweto na zemjava kon ~lenstvo
vo EU. Ova voedno mo`e da
& pomogne na Makedonija da
ne gi povtori gre{kite, koi
se pravat vo procesot na
iskoristuvaweto na pretpristapnite fondovi na
EU. Potrebno e vospostavuvawe i na direktni transportni vrski me|u dvete
zemji, kako i liberalizaci-
„ So povisoki formi na sorabotka se sozdava i
doverba me|u biznismenite, koi imaat potreba od
novi re{enija i drugi varijanti za investirawe
– istakna Trajan Basesku
Biznis triagolnik
Iskusni graditeli
Razgovarav so pretstavnicite na pove}e firmi od oblasta na grade`ni{tvoto. So ogled deka
mojata kompanija se zanimava so izgradba na specijalni hidrotehni~ki konstrukcii, kako hidroelektrani (mali i mikrocentrali), nasipi, so zadovolstvo ja prifativme pokanata od „Granit“ za poseta na eden nasip {to go izgradila ovaa kompanija.
Dobivme informacija
deka vo Republika Makedonija }e se gradat 15 mali i
tri ili ~etiri golemi hi-
drocentrali. Nie dosega ne
sme rabotele nadvor od na{ata zemja, no se nadevam
deka investiciite vo energetikata, vo {to se planirani vo RM, }e ni ovozmo`at i
nie da se javime kako izveduva~i. Zad nas stoi 32-godi{no iskustvo vo vakvi grade`ni raboti i godi{en obrt od
okolu 30 milioni evra.
(Marian Sterian,
generalen direktor na
„APASKO S. A.“, Prahova)
Obnovlivata energija,
posebno son~evata i hidroenergijata, grade`ni{tvo
(stolarija, sanitarija i
sli~no) se oblastite za koi
ima najgolem interes za so-
rabotka i za zaedni~ki vlo`uvawa. Generalno, smetame deka uslovite za biznis
vo zemjava se povolni. Za
nas e mnogu povolna prose~nata cena na trudot, uslovite za koncesii se dobri i smetame deka toa e
dobar na~in da se privle~at novi investitori da
dojdat vo R. Makedonija.
Od zaedni~ki interes
}e bide potpi{uvaweto na
spogodbata za sorabotka
me|u Asocijacijata i Stopanskata komora na Makedonija. Vo taa nasoka }e
predlo`ime da se otvori
makedonska biznis-kancelarija vo Italija. Bidej}i
ve}e sme locirani vo Romanija, od kade {to se na{ite osnovni investitori,
vo naredniot period }e go
vospostavime biznis-triagolnikot Italija - Romanija
- Makedonija, s* so cel da
se razvie stopanskata sorabotka me|u trite dr`avi,
a i po{iroko na Balkanot.
(Kalogero Kampisi,
pretsedatel na Asocijacijata na italijanski
kompanii vo Romanija)
BIZNIS-FORUM VO KO^ANI
Sredba na stari i novi delovni partneri
Del od romanskite biznismeni na 28 maj ja posetija i Regionalnata stopanska komora so sedi{te vo Ko~ani, kade se odr`a i
biznis-forum so stopanstvenicite od regionot. Na sredbata se
obratija pretsedatelite na regionalnite komori so sedi{te vo
Ko~ani, Slave Jordanov i vo
[tip, Petre Jordev, kako i pretstavnikot na op{tina Ko~ani,
Petar Apostolov, koj gi zapozna
prisutnite so stopanstvoto vo
op{tinata, vo koe dominira
agrarot, ma{inskata industrija,
industrijata za drvo, tekstil i
za rudarstvoto.
Zenovia Penea, pretstavnik
od ambasadata na Romanija vo
R.Makedonija, ja potencira{e va`nosta na biznis-forumot za pro-
dol`uvawe na sorabotkata me|u
Republika Makedonija i Romanija.
Po vovednoto izlagawe, kompaniite podetalno se pretstavija, so cel polesno do zaedni~ki
interes za sorabotka. Pretstavnikot od „Ruen“ ja objasni va`nosta na sorabotkata so Romanija,
koja se realizira preku izvoz na
delovi za avtomobilskata industrija na „Da~ia“, koja vo momentov e namalen bidej}i istata e kupena od „Reno“, koi gi preferiraat nivnite snabduva~i. Rezervnite delovi od „Ruen“, sepak, s*
u{te odat za Romanija, preku distributerot „Fantri kom“.
Interesna za romanskite
stopanstvenici be{e kompanijata za proizvodstvo na hartija od
Ko~ani, „Hartija ko“ DOOEL, koja
ostvari pregovori za ponatamo{na biznis-sorabotka so kompanijata za hartija „Liplas plod
LTD“ od Prahova.
Biznis-zaednicata od regionot iska`a golemo zadovolstvo
od posetata na romanskite kompanii bidej}i be{e mo`nost za
prodol`uvawe na ve}e vospostavenata sorabotka, kako i za novi
delovni relacii.
Elizabeta A. Eftimova
ROMANSKA BIZNIS DELEGACIJA VO OHRID
Po~etok na novi biznis-vrski,
osobeno vo turizmot
Zajaknuvaweto na prijatelskite odnosi me|u Makedonija i
Romanija, unapreduvawe na ekonomskite vrski i iznao|awe mo`nosti za sozdavawe novi biznisvrski me|u stopanstvenicite,
osobeno vo oblasta na turizmot,
stimulirawe na dijalogot vo nasoka na promocija na kulturnite
vrski se glavnite celi na na{ata
poseta na op{tina Ohrid, veli
Aurelijan Gugulesku, pretsedatel
na Stopanskata komora na romanskata oblast Prahova i po~esen
konzul na Republika Makedonija
vo Romanija.
Toj na sredbata so pretstavnicite na lokalnata samouprava
Marija Parkalabeski
ja na postojniot bilateralen transport.
Republika Makedonija e
vtor trgovski partner na
Romanija od zemjite od Zapaden Balkan, i devetti od
dr`avite koi ne se ~lenki
na EU. Za kontinuirano zgolemuvawe na romansko-makedonskite ekonomski relacii e potrebno da se iskoristat site mo`nosti i re-
istaknal deka mo`nostite za sorabotka se golemi, no nedovolno
iskoristeni, pred s* poradi slabata informiranost na lu|eto od
biznis-zaednicite na dvete dr`avi.
- Postoi podgotvenost na zaednicata vo oblasta Prahova za
konkretna sorabotka so Ohrid, a
so samoto potpi{uvawe na Spogodbata se otvoraat po{iroki
mo`nosti za me|usebni kontakti i
poseti, s* vo interes na podobruvawe na ekonomskata sorabotka naglasi Gugulesku po sredbata so
pretsedatelot na Sovetot na op{tina Ohrid, Du{ko Jakov~eski.
- Ve}e imame ostvareno kon-
sursi, kako politi~ki i regionalni, od dvete strani,
za aktivnostite da se dovedat do nivna krajna realizacija. Ova go istakna Marija Parkalabesku, zamenikminister vo Ministerstvoto za ekonomija, trgovija i
za delovno okru`uvawe na
Romanija, koja po{iroko gi
elaborira{e mo`nostite i
potencijalite na romanskata ekonomija.
Spored nea, postojat oblasti {to vo dosega{nata
sorabotka ne bile „eksploatirani“. Romanija ima kompanii, posebno od oblasta
na energetikata i avtomobilskata industrija, koi se
me|unarodno poznati, a projavuvaat interes me|u svoite delovni partneri da gi
vidat i kompaniite od
R.Makedonija. Interes ima
i za uvoz na gradinarski
proizvodi, kako surovini za
prerabotuva~kata industrija na Romanija.
- Osobeno golem potencijal ima vo oblasta na gra-
Interes za
solarna energija
Firmata od kade {to
doa|am se zanimava so
proizvodstvo na energija
od obnovlivi izvori. Za
vreme na posetava ostvariv mnogu korisni kontakti so kompanii od Skopje
i od Ohrid. Generalno,
mislam deka postojat mnogu golemi mo`nosti za sorabotka, posebno vo oblasta na solarnata energija.
So kompanijata od Ohrid
ve}e razgovaravme okolu
idnata sorabotka, no, so
ogled deka glavniot akcioner na kompanijata {to ja
pretstavuvam e od Italija, se dogovorivme otkako
jas }e go informiram za
toa {to go vidov ovde, za
konkretnite mo`nosti i
uslovi za biznis, da se
25
BIZNIS INFO
^etvrtok, 3 juni 2010
prodol`i so konkretnata
realizacija. Inaku, generalno, smetam deka postoi
golem potencijal za zna~itelno podobruvawe na
ekonomskite vrski me|u
Romanija i Republika Makedonija.
(Veronika Ionesku,
„Treenerxi“ od Bukure{t)
kretni biznis-vrski so kompanii
od Romanija, vo oblasta na iskoristuvaweto na veterot i na son~evata energija kako izvori na
energija {to ne ja zagaduvaat `ivotnata sredina. Po~etocite na
sorabotka se uspe{ni i postoi
interes na italijanski formi za
pro{iruvawe na biznisot vo
ovie delovi na Evropa. Veruvam
deka italijanskite firmi }e najdat svoj interes i vo sorabotkata
so makedonski firmi, za {to,
vpro~em, sum i tuka - istakna Xovani Baldantoni, glaven menaxer na italijansko-romanskata
firma za konsalting, „Konfeuropa
imprese“.
de`ni{tvoto i smetam deka
bi bilo dobro zaedni~ki da
u~estvuvame vo finansiraweto na aktivnosti na ruskiot pazar. Imame mo`nosti zaedni~ki da se promovirame i po{iroko – istakna Marija Parkalabesku.
Vo Romanija sega za
stranskite investitori postoi mnogu povolen biznis
ambient. Na zemjata, kako
~lenka na EU, do 2013 godina na raspolagawe & se
sredstva od evropskite
fondovi vo visina od 20
milijardi dolari. Proektite za obnovlivi izvori na
energija imaat pristap do
320 milioni evra, a za romanskite mali i sredni
pretprijatija se potpi{ani
dogovori „te{ki“ 300 milioni evra.
- Makedonskite kompanii treba da se plasiraat
na romanskiot pazar. Sorabotuvaj}i so romanskite
firmi i tie }e imaat pristap do site ovie sredstva.
Ako investirate vo Roma-
Partnerski pristap kon
evropskite fondovi
Romanskata delegacija na
ovaa ekonomska misija e golema
i reprezentativna, {to uka`uva
na interesot na romanskite
kompanii da rabotat so makedonskite kompanii, za otvorenost kon dijalog, osobeno vo
kontekst na mnogu te{kata ekonomska sostojba sozdadena od
globalnata ekonomska kriza.
Zgora na toa, interesot za jaknewe na ovie mostovi na romansko-makedonska sorabotka ne e
samo od romanskite biznismeni
tuku, isto taka, i od stranskite
investitori vo Romanija. Ovaa
delegacija ima dva takvi investitora – od Italija i od Francija. Sega, mnogu pove}e od pred
po~etokot na krizata, kompaniite se mnogu zainteresirani da
pronajdat novi delovni partneri, za testirawe i za vleguvawe
na novi pazari, taka {to mestoto i vremeto se, nie bi rekle,
dobri za inicirawe na kontakti
me|u romanskite i makedonskite kompanii.
I pokraj toa {to postojat vrski me|u romanskite i makedonskite delovni partneri, potencijalite ne se dovolno istra`eni. Vo tekot na ovoj period, dvata pazari mo`e da sozdadat delovni segmenti, koi }e mo`at da
se razvijat vo golemi biznisi.
nija, investirate vo Evropska unija, bez tro{oci i carini – pora~a Marija Parkalabesku.
Inaku, prethodno delovnite lu|e ja iskoristija
mo`nosta za zaemno zapoznavawe so delovnata i so
investicionata klima vo
dvete zemji, potencijalot
na Dunav, kako pristani{te
i transporten koridor koj
ja povrzuva Azija so Evropa, i ostvarija neposredni
delovni kontakti me|u kompaniite. Vospostavena be{e i institucionalna vrska so potpi{uvawe na spogodbi za sorabotka me|u regionalnite komori na Prahovo i na Ohrid, Teleorman i Bitola, Ilfov i
Prilep, Ialomita i [tip
i Asociacijata na italijanskite kompanii vo Romanija i Regionalnata komora Skopje.
- Mo`ebi ne sme golem
pazar, no sme golemi proizvoditeli na ranogradinarski i na drugi agrarni pro-
Isto taka, edna{ koga vratata na sorabotka }e se otvori, edna{ koga me|ukomorskite spogodbi se }e potpi{at, ostanuva samo da se primenat specifi~nite alatki za ekonomska sorabotka, koi nie gi imame pri raka.
Drug faktor vo ulogata na
promotor i zabrzuva~ na ekonomskata razmena me|u dvete zemji e
pretstaven preku prednosta od
pristapot kon evropskite fondovi vo partnerskoto finansirawe. Romanija, kako zemja-~lenka na Evropskata unija, mo`e da
pristapi kon ovie fondovi, i
makedonskata strana mo`e da
bide pridodadena vo partnerstvata.
(Aurelian Gogulesku, pretsedatel na TIK na Prahova
po~esen Konzul na Republika
Makedonija vo Romanija)
Kalogero Kampisi i Goran Rafajlovski potpi{uvaat spogodba
za sorabotka
izvodi. Imame razviena metalnata i drugi industrii i
smetam deka ne{to od ova
mo`e da se plasira vo Romanija. Od druga strana,
pak, sme otvoreni za sorabotka so kompaniite od
ovaa zemja. Krizata ne smee
da n* spre~i da gi razvivame ekonomskite odnosi. Ne
treba samo da trguvame me|u sebe tuku treba da gi
iskoristime tie potencijali – da sozdademe zaedni~-
ki kompanii {to vo osnova
bi ja podobrile vkupnata
razmena me|u dvete zemji.
Mora da mu dademe {ansa
na stopanstvoto – istakna
pri potpi{uvaweto na spogodbite za sorabotka me|u
odredeni regioni na dvete
zemji, Goran Rafajlovski,
pretsedatel na Regionalnata komora so sedi{te vo
Skopje.
Vaska Mickoska
Savo Pej~inovski
DUNAVSKO PRISTANI[TE „\UR\U“
Proekt za razvoj na celiot region
- Dunav se nao|a na koridorot sedum i gi povrzuva Severnoto i Crnoto more, {to pretstavuva golem
interes za razvoj od aspekt
na vodeni pati{ta - istakna Kristijan Nemtesku, direktor na Dunavsko pristani{te „\ur|u“, pretstavuvaj}i gi mo`nostite {to gi nudi ova pristani{te pred
makedonskite biznismeni
na Makedonsko-romanskiot
biznis-forum.
Vo vrska so moderniza- Kristijan Nemtesku
cijata na brodskata infrastruktura i razvojot na pri- Nezatvoreno grlo vo Evrostani{nite uslugi vo pa“, preku razvivawe na vitransevropskata mre`ata sokokvalitetni TEN-T prina pristani{ta, vo sredi- stani{ni infrastrukturi
nata na 2009 godina be{e vo Romanija. Studijata befinalizirana fizibiliti {e finansirana od strana
studijata „D.U.N.A.V.- „Mre- na Evropskata komisija, so
`a na pristap kon Dunav – odluka za grant i pretstavu-
va prvo finansirawe preku
programata TEN-T, dodelena od Evropskata komisija
do romanskata kompanija.
Vrednosta na predvidenite
investicii {to }e treba da
se realiziraat vo sedum
TEN-T pristani{ta iznesuva 174,6 milioni evra.
Kako {to istakna i romanskiot pretsedatel Trajan Basesku, strategijata za
Dunav ne e proekt samo za
re~en transport niz Dunav
tuku za op{t razvoj na celiot region, koj }e pretstavuva zona bez granici. Proektot e pretstaven lani, a
}e bide usvoen dogodina,
koga na ~elo na pretsedatelstvoto na EU }e bide Ungarija.
Inaku, „Administracija
na re~nite pristani{ta na
Dunav“ a.d. „\ur|u“, e nacionalna kompanija organizirana kako akcionersko
dru{tvo, i nejzinite akcii
se zapi{ani i se vo sopstvenost na romanskata dr`ava. Pristani{tata pod
administracija na kompanijata imaat teritorija od
1.51 milioni kvadratni
metri i se vo sostojba da
upravuvaat so nad 15 milioni toni godi{no, zaedno
so nad 16.200 metri dol`ina na pristani{ten pojas,
preku terminali za `itarki, maslo, za cvrst i za te~en golem tovar, op{t tovar, traekti i feriboti za
patnici. Soobra}ajot so
stoka registriran preku
glavnite romanski re~ni
pristani{ta lani iznesuva{e 2,78 milioni toni.
26
BIZNIS INFO
DOSIE
^etvrtok, 3 juni 2010
NETARIFNI I TEHNI^KI BARIERI VO TRGOVIJATA VO RAMKITE NA DOGOVOROT NA CEFTA 2006
Popis na iskustva i problemi
„ Najracionalen pat za nadminuvawe na netarifnite barieri vo regionot e usoglasenosta na zakonodavstvata, procedurite, tehni~kite i standardite za kvalitet, veterinarni i
fitosanitarni kontroli, kako i standardite na ISO, NASSR
i soobraznost (znakot CE)
N
etarifnite barieri se
merki koi go popre~uvaat
uvozot, no ne se tarifni. Ne
postoi spisok na pojavenite oblici na netarifnite barieri, a
adresa na koja treba da se obra}aat i istite da se otstranat se vladite bidej}i nivnata etiologija e
vo javniot sektor. Privatniot sektor gi detektira bidej}i mu gi popre~uvaat delovnite aktivnosti.
Netarifnite barieri naj~esto
preku komorite ili preku drugi
delovni asocijacii se evidentiraat kaj nadle`nite organi i se
Najracionalen pat za nadminuvawe na netarifnite barieri vo
regionot e usoglasenosta na zakonodavstvata, procedurite, tehni~kite i standardite za kvalitet,
veterinarnite i fitosanitarnite
kontroli, kako i standardite na
ISO, NASSR i soobraznost (znakot CE), i toa po pat na aproksimacija na nacionalnite zakonodavstva so zakonodavstvoto na EU, kako obvrskata od procesot na stabilizacija i na asocijacija. Toa e
pat za unapreduvawe na slobodna
intraregionalna trgovija, no vo-
na standardite ISO 9001, ISO
14001, ISO 16949 vo Republika
Makedonija ocena na Centarot za
kvalitet pri Stopanskata komora
na Makedonija e deka sostojbite od
2007 godina sporedeno so 2009 godina ne se bitno smeneti. Poradi
zakonskite obvrskite vo odnos na
NASSR i ekolo{kite dozvoli,
procenata e deka za 10-20 procenti e zgolemen brojot na kompaniite koi imaat implementirano
standardi ISO. Finansiskata
sposobnost na firmite vo uslovi
na krizata vlijaela na zgolemuva-
Iako ukinuvaweto na netarifnite i na tehni~kite barieri e vo ramkite na nadle`nosta na dr`avnite organi, Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva makedonskite kompanii da dostavuvaat vo
kontinuitet informacii za iskustvata i soznanijata za problemite so koi se soo~uvaat vo sorabotkata
so zemjite-~lenki na dogovorot na CEFTA (Albanija, BiH, Kosovo, Moldavija, Hrvatska, Srbija i Crna
Gora) so cel identifikuvawe i eliminirawe na nivnite vistinski pri~ini.
Va{ite uka`uvawa, sugestii i predlozi Ve molime da gi dostavite na obrazecot objaven na
portalot na Stopanskata komora na Makedonija (www.mchamber.mk), na koi voedno se akcentirani postojnite barieri pri trgovskata razmena pome|u zemjite na CEFTA.
re{avaat bilateralno. Nekoi od
netarifnite trgovski barieri vo
oddelni slu~i se dozvoleni (za{titata na zdravjeto, bezbednosta, od sanitarni pri~ini, ili da
se za{titat prirodnite resursi).
Vo ostanatite slu~ai tie se kritikuvaat kako na~ini za popre~uvawe na slobodnata trgovija i se
ograni~eni vo ramkite na Svetskata trgovska organizacija (STO),
EU i drugi dogovori za slobodna
trgovija, vklu~uvaj}i ja i CEFTA
2006 - dogovor baziran na principite i pravilata na slobodna trgovija vo STO i EU.
edno i pat kon izgraduvawe na
konkurentnata sposobnost na regionalnite kompanii za edinstveniot EU pazar. Klu~en moment
vo ovoj proces e dinamikata so
koja se dvi`at zemjite vo aproksimacijata. Mo`ebi bi bilo dobro na nivo na regionot da se dogovorat koi se prioritetni sektori za aproksimacija, a se od klu~noto zna~ewe za unapreduvawe
na intraregionalnata trgovija za
da se nadminat uslovite koi mo`at da dovedat do sozdavawe na
netarifni barieri.
Vo odnos na implementacijata
we na brojot na sertificiranite
firmi. Vo ramkite na Ministerstvoto za ekonomija se primenuva
programata za finansiska poddr{ka na sertifikacijata za sertifikatot ISO, i toa 60.000 denari za
obuka za implementacija na NASSR
so 20.000 denari po lice; za aplikacija za me|unarodno priznavawe
na patent, 60.000 denari i za idejno
re{enie za industriski dizajn,
30.000 denari. Ovaa buxetska poddr{ka minata godina be{e zna~itelno skratena i Ministerstvoto
upati barawe so rebalans na buxetot i sredstvata da se zgolemat.
Specifi~ni aktivnosti/merki koi vlijaat vrz trgovijata me|u zemjite
potpisni~ki na dogovorot na CEFTA
Pra{awa vo vrska so netarifnite barieri pokrenati od strana na
Republika Makedonija kon zemjite od CEFTA i od zemjite od CEFTA kon
Republika Makedonija, zaklu~no so 11 maj 2010 godina
KOMORSKI
ISKUSTVA
STOPANSKATA KOMORA NA BELGRAD ZA SOSTOJBITE VO TURIZMOT
TOM DONAHJU, PRETSEDATEL NA TRGOVSKATA KOMORA NA SAD:
ZO[TO SE VA@NI DOGOVORITE ZA SLOBODNA TRGOVIJA?
Najbrz, najefikasen i najfer
na~in da se zgolemi izvozot
So s* potenka doma{na
potro{uva~ka i so s* pogolem federalen dolg, razvojot na amerikanskata ekonomija ne mo`e pove}e da zavisi od vnatre{niot pazar.
Krajno vreme e da se po~ne
so proda`ba na stoki i na
uslugi na 95 otsto od svetskite potro{uva~i, koi se
nadvor od granicite na
SAD. Rabotej}i go toa }e sozdavame novi rabotni mesta,
}e go poddr`ime rastot i }e
se pozicionirame kako ekonomska supersila - & pora~a
na javnosta Tom Donahju, pretsedatel na Trgovskata komora na SAD.
Zo{to se va`ni dogovorite za slobodna trgovija?
Zatoa {to toa e najbrz, najefikasen, najfer na~in da se
namalat barierite za amerikanskiot izvoz. Pazarot
na SAD e otvoren, stranskite se {titat so yidovi. Dogovorite za slobodna trgovija gi niveliraat pravilata na igra~kiot teren.
So cel da se vklu~i vo
aktuelnata debata vo SAD
na tema za otvorawe na trgovijata preku dogovori za
slobodna trgovija, Trgovskata komora na SAD ima nara~ano studija za vlijanieto
na spogodbite so 14 zemji za
slobodna trgovija, vrz rastot na SAD,
- Razbravme deka 17.7
milioni rabotni mesta vo
SAD zavisat od partnerite
na slobodna trgovija, od koi
5,4 milioni bea novokreira-
27
BIZNIS INFO
^etvrtok, 3 juni 2010
ni blagodarenie na istoto
partnerstvo. Za kreirawe na
ovie rabotni mesta ne e potro{en nitu eden cent od dano~nite obvrznici.
Vo momentot stapkata na
nevrabotenost vo SAD e 9.9
procenti, a pove}e milioni
lu|e prestanaa da baraat
rabota i ne se evidentirani
kako nevraboteni.
Vo odnos na Kanada i na
EU, SAD zaostanuvaat vo
pregovorite so Kolumbija,
Panama i so Ju`na Korea.
Dokolku SAD uspe{no ne
implementira slobodna trgovija so ovie zemji, vo startot }e se zagubat pove}e od
380 iljadi rabotni mesta,
veli komorskata studija i
pretsedatelot Donahju. Nasproti uspe{nosta na dogovorite za slobodna trgovija, so
ovie tri zemji, EU i Kanada
ja zajaknuvaat svojata konkurentna sposobnost vo odnos
na SAD. [tom }e ni se otvorat ovie pazari, morame da
gi poddr`ime malite i sredni amerikanski izvozni kompanii. Pove}e od 280 iljadi
vakvi kompanii ve}e se izvozno orientirani i ostvaruvaat re~isi edna tretina
od vkupniot amerikanski izvoz. No i pokraj ovie brojki,
fakt e deka na 100 mali kompanii, 99 ne izvezuvaat.
Zajaknuvawe na ve}e postojnite i idnite dogovori
za slobodna trgovija prioritetno treba da bide zasnovano na fer i nepristrasna, objektivna osnova. Iako
toa go pi{uva na hartija,
nie ne se odnesuvame kon
na{ite trgovski partneri i
kon nas samite ~esno. Denes,
Amerika ne `ivee od svoite
vetuvawa vo ramkite na
NAFTA (dogovor za slobodna trgovija SAD – Kanada Meksiko), a toa sozdava op{ti i materijalni nepriliki - veli Tom Donahju, pretsedatel na Trgovskata komora na SAD.
Najlo{a godina vo
poslednite ~etiri decenii
Srpskite turisti, turisti~kite centri
vo sopstvenata zemja, vo prvite nekolku meseci od godinava gi posetuvaa mnogu pomalku
od prethodnata. Vo prvite dva meseca od godinava vo Srbija prestojuvaa 23 otsto pomalku posetiteli otkolku vo 2009 godina.
Doma{nite turisti, koi so~inuvaat 67
procenti od turistite, bea pomalku za 28
procenti. Od ukinuvaweto na vizite i doa|aweto na niskotarifni kompanii, srpskite
turisti patuvaa glavno vo nekoi od evropskite centri, dodeka vo tekot na letoto, spored
najavite na turisti~kite agencii, pove}eto
od niv planiraat, i pokraj ekonomskata kriza, da letuvaat vo Grcija.
Na neodamne{niot sostanok vo Stopanskata komora na Belgrad, turisti~kite rabotnici istaknaa deka sostojbata vo turizmot vo Srbija e katastrofalna, i deka ova e
najlo{ata godina vo poslednite ~etiri decenii. Dr`avniot sekretar vo Ministerstvoto za turizam Goran Petkovi} istakna deka vo narednite nekolku meseci se o~ekuva
najgolem udar da pretrpi tokmu turizmot. Toj
istakna deka glavniot problem e padot na
doma{nata pobaruva~ka i deka Vladata poradi toa odlu~i ovaa godina da obezbedi
subvencionirani dinarski krediti za doma{nite turisti~ki aran`mani.
NEMA PRI^INA ZA PESIMIZAM
Direktorot na Turisti~kata organizacija na Srbija, Gordana Plamenac, ne gleda
pri~ina za pesimizam i za „Doj~e vele“ objasnuva deka maliot broj doma{ni turisti vo
Srbija se dol`i na ukinuvaweto na vizite,
vlezot na niskotarifni kompanii na srpskiot pazar, no i nedovolniot sneg na planinite.
Taa tvrdi deka „sekoga{ ima prostor za usoglasuvawe na cenite“ i dodade deka na gra|anite sekoga{ ne im e presudna cenata na
aran`manot, koga donesuvaat odluki za toa
kade }e odat na odmor. Plamenac dodade deka Turisti~kata organizacija na Srbija raboti na promovirawe na gradovite, krstarewe
po Dunav, poseta na planinite, no i okolu 800
manifestacii, koi se odr`uvaat vo Srbija.
Ekspertite od Srbija ne se soglasni dali Srbija mo`e da se profilira i da se razviva kako turisti~ka destinacija. Za profesor Slobodan Unkovi} ne postoi somne` deka Srbija mo`e da ponudi bogati turisti~ki
sodr`ini i atrakcii, no problemot e vo toa
{to polo{ kvalitet na uslugite se nudat po
ista ili zna~itelno povisoka cena od istite
ili podobri aran`mani nekade vo stranstvo.
- Potrebni se mnogu rabota i investicii
za da se iskoristat potencijalite. Nitu doma{nata turisti~ka industrija nitu dr`avata ne se dovolno dobro organizirani za promenite {to se slu~ija i o~ekuvam deka toa
negativno }e vlijae vrz celokupniot doma{en turizam - veli profesorot Unkovi}.
Ekonomistot Goran Petrovi} za „Doj~e vele“ izjavi deka Srbija vo oblasta na turizmot,
nema mnogu da ponudi, osven takanare~enite
etnosela i bawi, no toa ne e „visok turizam“.
- Mislam deka turizmot mo`e da poslu`i
Srbija da go namali odlivot na finansiski
sredstva, no so toa se popre~uva slobodata
na gra|anite. Zo{to nekoj bi patuval niz Srbija koga za svoite pari ima mo`nost za izbor. Mislam deka e besmisleno skitaweto
niz Srbija - istakna Petrovi}.
ZO[TO NA LETUVAWE VO SRBIJA, KOGA
MO@E VO GRCIJA I VO CRNA GORA?
Vo anketata na Nacionalnata asocijacija na
turisti~ki agencii (JUTA), letuvaweto vo Srbija e navedeno kako opcija. Gra|anite se opredeluvaat glavno za Grcija, nad 60 otsto, dodeka za Crna Gora planiraat da otpatuvaat samo tri otsto.
Vo ovaa anketa mo`e da se u~estvuva i po nekolkupati, taka {to mnogumina go osporuvaat nejziniot kredibilitet. Direktorot Radislav Stankovi} gi otfrla takvite tvrdewa, a vo izjavata za
„Doj~e vele“ veli deka podatocite od prviot
kvartal za brojot na turisti vo Srbija ne se referentni, zatoa {to toga{ ne rabotat bawite.
Koga stanuva zbor za poseta na planinite, toj istaknuva deka ovaa godina na Kopaonik, kade so godini ima{e najmnogu turisti,
po privatizacijata cenite bea mnogu povisoki i zatoa gra|anite se opredeluvaa za Avstrija, Slovenija, Italija.
I od najpoznatata srpska turisti~ka
agencija „Kontiki“, za „Doj~e vele“ izjavile
deka turistite od Srbija naj~esto se opredeluvaat za Grcija i za Egipet, no deka pove}eto od niv vo posleden moment se odlu~uvaat
za odmor vo Crna Gora.
Milica @arkovi} od „Kontiki“ veli deka
i turistite od Srbija, koga se odlu~uvaat da
odat nekade na odmor vo svojata zemja,
aran`manite glavno ne gi dogovaraat preku
agencii, no deka vo prvite meseci od ovaa
godina imalo pomalku turisti bidej}i nema{e sneg na planinite.
HRVATSKATA ZEMJODELSKA KOMORA BARA KAZNI ZA INSTITUCIITE KOI NE GI SPROVEDUVAAT ZAKONITE
Dr`avata ne gi po~ituva zakonite,
selanite gi blokiraat pati{tata
Pretsedatelot na Hrvatskata zemjodelska komora Darko Grivi~i} ja povika
Jadranka Kosor, premier na
Hrvatska, poradi nesproveduvawe na zakonskite obvrski, da gi kazni Agencijata
za pla}awa vo zemjodelstvoto i Carinskata uprava,
odnosno odgovornite lica
vo niv.
Agencijata za pla}awa
vo zemjodelstvoto i Carinskata uprava pet meseci do Komorata ne gi dostavija baranite podatoci za ~lenstvo, podatocite za stimulacii, grantovi, subvencii, za uvozot
na zemjodelski proizvodi
{to im e zakonska obvrska
i {to Komorata gi pobara
od niv, izjavi pretsedatelot na Hrvatskata zemjodelska komora Darko Grivi~i} na konferencija za
pe~at.
- Od po~etokot na godinata gi barame tie informacii i ne razbiram zo{to
dosega ne gi dobivme - re~e
Grivi~i}, predupreduvaj}i
deka toa predizvikuva som-
„ Agencijata za pla}awa vo zemjodelstvoto i Carinskata uprava pet meseci do Komorata ne
gi dostavija baranite podatoci za ~lenstvo, podatocite za stimulacii, grantovi, subvencii, za uvozot na zemjodelski proizvodi {to im e zakonska obvrska i {to Komorata gi pobara od niv, izjavi pretsedatelot na Hrvatskata zemjodelska komora Darko Grivi~i}
nevawe deka se raboti za
nepotizam, a mo`ebi i za
korupcija.
- Ako dr`avnite institucii ne moraat da go po~ituvaat zakonot, moraat li
ostanatite - pra{uva Grivi~i} i go povikuva premierot
da gi kazni instituciite i
~elnite lica na instituciite, koi ne go sproveduvaat
zakonot.
- Ako ne go stori toa, toga{ neka se zaprat i postapkite protiv zemjodelcite,
koi protestiraa na poslednite selski protesti - re~e
Grivi~i}.
- Ako dr`avnite institucii ne moraat da gi po~ituvaat zakonite, ne gledam
zo{to bi morale neukite
selani - re~e toj.
Grivi~i} povtoruva deka Hrvatskata zemjodelska
komora treba da gi {titi
Zagreb
interesite na zemjodelcite
i deka ve}e pet meseci se
obiduvaat na ubav na~in da
gi dobijat baranite podatoci, no nikoj ne im odgovara,
duri ni ministerot za zem-
jodelstvo, na koj, isto taka,
mu pi{ale.
- I toga{ nekoj }e se ~udi ako za eden mesec zemjodelcite gi blokiraat pati{tata, }e se zboruva deka }e
mu naneseme {teta na turizmot, a zemjodelcite ne
gi za{titat onie koi mora
da gi {titat - re~e toj.
Grivi~i} najavi deka }e
dostavi pisma do premierot, do pretsedatelite na
dr`avata i na parlamentot
i }e gi predupredi deka dr`avnite institucii ne si ja
vr{at svojata rabota.
Toj se osvrna i na problemot so p~enicata i najavi
deka }e pobara rabotna
sredba so ministerot za
zemjodelstvo, Petar ^obankovi}, za p~enicata, za nejzinata cena i uslovite za
otkup.
]e bara, dodava toj, da
se napravi fizi~ki popis
na p~enicata vo silosite,
so cel da se znae konkretnata situacija bidej}i kru`at
prikazni deka ima 400 iljadi toni vi{ok p~enica i de-
ka nikoj nema da ja otkupuva
ovogodi{nata p~enica.
^lenot na Odborot na
Hrvatskata zemjodelska komora Frane Ivkovi} predupredi deka ne postoi red
vo pazarot na ovo{je i na
zelen~uk.
Toj najavi deka ovo{tarite i Hrvatskata zemjodelska komora }e pokrenat
inicijativa za osnovawe
konzorcium za ovo{tarstvo, vo koj }e ~lenuvaat
proizvoditelite i trgovcite so ovo{je, a ~ija cel
}e bide za{tita na doma{noto proizvodstvo.
Ivkovi} povtorno predupredi na uvozot na ovo{je,
koj na godi{no nivo iznesuva me|u 170 i 180 milioni
evra, iako Hrvatska ima
preduslovi za proizvodstvo
na site vidovi ovo{je,
osven banani i portokali.
28
BIZNIS INFO
PROMOCII
^etvrtok, 3 juni 2010
BRO[URA ZA PROGRAMITE NA EU ZA PODDR[KA NA MALITE I NA SREDNITE PRETPRIJATIJA
Golem potencijal za
koristewe na EU fondovite
E
vropskiot informativen i
inovativen centar vo Makedonija, koj e del od Evropskata mre`a na pretprijatija najgolemata mre`a za biznis-povrzuvawe so Evropa {to im pomaga na kompaniite da go podobrat
svoeto rabotewe i inovativnost
preku partnerstva, informacii i
stru~no osposobuvawe, ja promovira{e bro{urata „EU - programi
za malite i za srednite pretprijatija vo Makedonija“.
Na promocijata {to se odr`a
na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ prisustvuvale ministerot
za ekonomija d-r Fatmir Besimi i
evroambasadorot Ervan Fuere.
Ministerot za ekonomija
istaknal deka glavnata cel na
bro{urata e da se stavat na edno
mesto site informacii za programite na EU za poddr{ka na malite i sredni pretprijatija, vo
ramkite na Evropskata mre`a na
pretprijatija.
- Za del od niv na{ite kompa-
INVESTICII
„ Evropskiot informativen i inovativen centar vo Makedonija e konzorcium od
~etiri institucii formiran vo 2008 godina so poddr{ka na Evropskata komisija i
na Vladata na R. Makedonija. Negov koordinator e Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“, a ~lenki se Fondacijata za menaxment i za industrisko istra`uvawe, Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto i Stopanskata komora na Makedonija
nii mo`at da imaat pristap bidej}i sme ~lenki. Edna takva zna~ajna programa e Programata za
konkurentnost i za inovativnost,
koja do 2013 godina nudi vkupen
buxet od preku tri milijardi
evra za site zemji od EU i zemjite pristapni~ki, kakva {to e Republika Makedonija. Na{ite kompanii mo`at vo ramkite na ovaa
programa da apliciraat za razni
programi za poddr{ka na nivniot
razvoj, odnosno za pretvorawe na
nivnite idei vo biznis-aktivnosti, istaknal ministerot Besimi.
Spored evroambasadorot Ervan Fuere, promocija na bro{urata e odli~en primer za poten-
cijalot {to postoi za poddr{ka
na malite i na sredni pretprijatija vo Makedonija.
- Toj potencijal gi spoi akademskata zaednica zaedno so
Vladata i so biznis-zaednicata
i gi fokusira vo sektorot koj ima
realen potencijal za sozdavawe
rabotni mesta i koj mo`e da pomogne vo nadminuvaweto na nivoto na nevrabotenosta vo Makedonija. Se nadevam deka }e vidime
i dopolnitelna poddr{ka od
Vladata za malite i za srednite
pretprijatija - rekol Fuere.
Toj istaknal deka Makedonija
e prekrasen primer za koristeweto na fondovite na EU za mali
i za sredni pretprijatija bidej}i,
kako {to poso~i, zemjava e prva
od Balkanskiot regionot od koja e
ve}e prifaten proektot.
- Toa go poka`uva golemiot potencijal {to postoi vo Makedonija za koristewe na fondovite.
Se nadevam deka ovoj primer }e
se sledi i od drugite sektori bidej}i re~isi 18 milioni evra
evropski pari godi{no se nudat
za poddr{ka na reformskiot proces vo Makedonija, re~e Fuere.
Evropskata mre`a za poddr{ka na malite i na srednite
pretprijatija, koja e prisutna vo
45 zemji i vo koja ~lenuvaat pove}e od 600 partnerski organiza-
cii, po~na so rabota vo januari
2008 godina. Nejzinite uslugi se
dostapni na 25 milioni pretprijatija vo EU i zemji koi ne se del
od Unijata, no se del od mre`ata.
Evropskiot informativen i
inovativen centar vo Makedonija
e konzorcium od ~etiri institucii formiran vo 2008 godina, so
poddr{ka na Evropskata komisija
i na Vladata na R.Makedonija.
Negov koordinator e Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“, a ~lenki se Fondacijata za menaxment i
za industrisko istra`uvawe,
Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto i Stopanskata komora na Makedonija.
KAPITALEN ZAFAT NA „ELEKTRANI NA MAKEDONIJA” A.D.
Po~na eksploatacijata na podinskite
jaglenovi serii vo REK „Bitola”
Pretsedatelot na Vladata na
Republika Makedonija m-r Nikola Gruevski i generalniot direktor na „Elektrani na Makedonija” a.d. d-r Vlatko ^ingoski go ozna~ija po~etokot na eksploatacijata na podinskite jaglenovi serii vo rudnikot „Suvodol”, koi
pretstavuvaat nov izvor na jaglen
potreben za proizvodstvo na elektri~na energija. Ova le`i{te }e
go prodol`i proizvodstvoto na
elektri~na energija vo termoelektranite „Bitola” za najmalku
u{te dve decenii.
Podinskiot jaglenov kompleks
le`i pod glavniot produktiven
sloj na eksploatacionoto pole na
rudnikot „Suvodol” i zafa}a povr{ina od okolu tri kvadratni kilometri, odnosno edna tretina od
vkupnata povr{ina zafatena so
glavniot jaglenov sloj na ovoj povr{inski kop.
U{te vo tekot na 2004 godina
izvr{eni se detalni geolo{ki i
geotehni~ki doistra`uvawa i e
izgotvena tehni~ka dokumentacija
pri {to se dobieni potrebnite
parametri za geolo{kata gradba,
„ Otvoraweto na podinskata jaglenova serija i vklu~uvaweto vo pogon na novata
rudarska oprema e u{te eden od mnogute proekti, koi „ELEM” a.d. gi realizira za
zajaknuvawe i za modernizacija na proizvodstvenite kapaciteti na kompanijata
in`enersko-geolo{kite i geomehani~kite karakteristiki vrz koi
minatata godina se izraboti Glaven rudarski proekt za otvorawe i
za eksploatacija na PJS. So ovie
istra`ni raboti se utvrdeni geolo{ki rezervi od 55.000.000 toni
jaglen, od koi eksploatibilni rezervi se 50.000.000 toni so koeficient na otkrivka od 1 : 4,7 kubni metri za ton.
Vo funkcija be{e pu{tena nova moderna rudarska oprema - bager SRs 1050 i odlo`uva~ A2RSB
5500, proizvedeni od germanskata
kompanija „Takraf” i transporten
sistem dolg dva kilometri {to gi
spojuva ovie dve ma{ini. Opremata e postavena na monta`nite platoa vo REK „Bitola” od strana na
firmata „EL-TE in`enering” od
Skopje. Bagerot SRs 1050 ima teoretski kapacitet 4.800 kubni metri
na ~as, pre~nik na rabotno trkalo
od 10,5 metri i 17 korpi, so visina
na kopawe od 23 metri i dlabo~ina od dva metra. Odlo`uva~ot
A2RSB 5500 e so teoretski kapacitet od 5500 kubni metri na ~as, so
dol`ina na istovarna strela od 60
REK Podinski Bager
metri i visina na skladirawe od
17,5 metri. Vkupnata investiciska
vrednost za proektirawe, za izrabotka, za monta`a i za stavawe vo
pogon na ovoj BTO (Bager-transporter-odlo`uva~) sistem iznesuva 25
milioni evra, od koi 20 procenti
se sopstveni sredstva na kompanijata, a ostanatiot iznos e bankarski kredit od germanskata KFV
banka i Stopanska banka.
- Otvoraweto na podinskata jaglenova serija i vklu~uvaweto vo pogon na novata rudarska oprema e
u{te eden od mnogute proekti, koi
„ELEM” a.d. gi realizira za zajaknuvawe i za modernizacija na proizvodstvenite kapaciteti na kompanijata - istakna generalniot direktor
na „ELEM” a.d., d-r Vlatko ^ingoski.
Godinava, re~e ^ingoski, go zgolemivme proizvodstveniot proces vo
povr{inskiot kop „Brod-Gneotino”
so dva novi bagera-dreglajni E[
10/70, so vkupna vrednost od 4,5 milioni evra, potpi{avme dogovor za
nabavka i za monta`a na transporten sistem za kontinuiran dotur na
jaglen od povr{inskiot kop „BrodGneotino” do rudnikot „Suvodol” vo
dol`ina od 10 kilometri, ~ija vrednost iznesuva 17,3 milioni evra.
- So po~natata modernizacija
na TE „Bitola” o~ekuvame zgolemuvawe na proizvodstvoto za 160 gigavat ~asovi elektri~na energija. Investicijata }e se realizira za period od tri godini, a vkupnata vrednost e 56 milioni evra. „ELEM” i
ponatamu }e vlo`uva vo novi energetski proekti {to }e pridonesat za
zajaknuvawe na energetskata stabilnost i za unapreduvawe na energetskiot sektor - potencira{e ^ingoski pred brojnite gosti.
So realizacijata na ovie
Prezenatacija na video od monta`ata
krupni investicii vo REK „Bitola”, koi iznesuvaat pribli`no
150 milioni evra, }e se prodol`i
rabotniot vek na na{iot najgolem
energetski kapacitet za narednite 20 godini, }e se zgolemi proizvodstvoto na elektri~na energija
vo dr`avata {to direktno }e vlijae na zgolemuvawe na stabilnosta na elektroenergetskiot sistem na Republika Makedonija.
Na sve~enosta vo REK „Bitola” pretsedatelot na Vladata na
Republika Makedonija m-r Nikola Gruevski istakna deka energijata pretstavuva najzna~aen faktor za ekonomskiot rast i razvoj
na edna zemja.
- Vo poslednite godini, energetskiot deficit stanuva seriozen
predizvik za regionot, no i za Makedonija, i tokmu poradi toa Vladata na Republika Makedonija go ima
postaveno energetskiot sektor vo
listata na svoite prioriteti.
Pred tri meseci ja pu{tivme vo
upotreba prvata dr`avna kogenerativna elektrana, investicija vredna 3,5 milioni evra, go pu{tivme
vo funkcija i noviot Dispe~erski
centar za planirawe, koordinirawe i za upravuvawe so proizvodstvoto na elektri~na energija na
„ELEM” a.d., a investiciskata politika prodol`uva so pu{tawe vo
upotreba na noviot BTO sistem, so
{to po~na procesot na otvorawe na
noviot rudnik, odnosno podinskite
jaglenovi serii vo „Suvodol” - poso~i m-r Nikola Gruevski.
Na sve~enosta vo rudnikot „Suvodol” {to se odr`a na denot na
„Elektrani na Makedonija” a.d. me|u
brojnite vidni gosti prisustvuvaa i
vicepremierot za ekonomski pra{awa vo Vladata na Republika Makedonija Vladimir Pe{evski, germanskiot ambasador vo Republika
Makedonija, nejzinata ekselencija
Ulrike Marija Knoc i mitropolitot
prespansko-pelagoniski g. Petar.
Redakcija „ENERGIJA”
29
BIZNIS INFO
^etvrtok, 3 juni 2010
STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA SO ME\UNARODNATA
FINANSISKA KORPORACIJA (IFC) ORGANIZIRA[E OBUKA
NA TEMA OZNA^UVAWE SO CE
Obu~eni za pravilata na
evropskata grade`na direktiva
USOGLASUVAWA
E
dinstveno proizvodite pri ~ie proizvodstvo se ispo~ituvani pravilata i kriteriumite, odnosno barawata
za bezbednost pri nivnoto
koristewe se prifatlivi
za plasman na evropskiot
pazar.
Vnatre{niot pazar na
Evropskata unija e definiran so planot 7.a od
Spogodbata za osnovawe
na EU kako podra~je bez
vnatre{ni granici na koe
e obezbedeno slobodno
dvi`ewe na stoka, lu|e, uslugi i kapital. Preku ova
se postaveni ~etirite osnovni slobodi na vnatre{niot Pazar na EU.
Oznakata CE e garancija deka proizvodot e bezbeden za upotreba i taa uka`uva deka proizvodot e napraven vo soglasnost so site evropski direktivi, koi
va`at za nego ili za sli~ni
proizvodi za koi e prepi{ana direktiva od Evropskata unija. Dokaz deka proizvodot go ispolnuva site
IFC
Kreirawe mo`nosti za
begstvo od siroma{tijata
IFC, ~lenka na grupacijata Svetska Banka, kreira mo`nosti za lu|eto so
cel da ja izbegnat siroma{tijata i da gi podobrat
svoite `ivoti. Nie go potpomagame odr`liviot ekonomski razvoj vo zemjite
vo razvoj preku obezbeduvawe poddr{ka za razvoj
na privatniot sektor, mobilizirawe na privaten
kapital i obezbeduvawe
sovetodavni uslugi i uslugi za namaluvawe na rizikot za biznisite i vladite. Novite investicii na
IFC vo iznos od 14,5 milioni dolari vo fiskalnata 2009 godina, pomagaat da se naso~i kapitalot
kon zemjite vo razvoj vo tekot na finansiskata kriza. Za pove}e informacii,
posetete ja veb-lokacijata
www.ifc.org
Grupen portret na dobitnicite na sertifikati, so predava~ot po uspe{no zavr{enata obuka
uslovi da ja dobie oznakata
CE se obezbeduva po pat na
ocenuvawe na soobraznosta na proizvodite so barawata sodr`ani vo aktite, a taa procena naj~esto
se vr{i od strana na kompetentni stru~ni tela.
Programata za Me|unarodni standardi i tehni~ki regulativi pri Me|unarodnata finansiskata kor-
poracija (IFC), vo sorabotka so Stopanskata komora
na Makedonija organiziraa
dvodnevna obuka za pretstavnici od kompanii od
grade`niot sektor na tema
ozna~uvawe so CE. Celta
na ova obuka e da im se ponudat specifi~ni znaewa
na makedonskite kompanii
za ozna~uvaweto so CE,
spored evropskata grade`-
na direktiva, koe tie ponatamu bi go upotrebile pri
implementacija na standardite za da se steknat so
oznaka CE. Obukata se odr`a vo prostoriite na Stopanskata Komora na Makedonija, so koja IFC zaedni~ki stapi vo kontakt so
relevantnite kompanii,
koi imaa interes da ispratat svoi pretstavnici na
ovie predavawa.
Vo minatoto IFC organizira{e pove}e trkalezni
masi, edna me|unarodna
obuka i izdade bro{ura vo
koja se sodr`ani site relevantni informacii vo vrska so ozna~uvaweto CE.
- CE ozna~uvaweto na
proizvodite e kone~en dokaz za nivniot sloboden
plasman na mo`ebi najgolemiot pazar vo svetot - pazarot na Evropskata unija.
Imaj}i ja predvid izvoznata opcija kako edinstvena
za razvoj na makedonskata
ekonomija, stanuva jasno
deka, bez razlika na harmonizacijata na makedonskoto
so evropskoto zakonodavstvo, ozna~uvaweto so CE e
~ista potreba na makedonskite proizvodi. Istovremeno, site aktivnosti {to
doveduvaat do kvalifikacija na makedonskoto proizvodstvo za izvoz na site
svetski pazari se od isklu~itelno zna~ewe za site vo
republika Makedonija - veli Slobodan Popovski,
upravitel na TSG Industry
service i tehni~ki direktor
na Regionalnata kancelarija na TUB vo Makedonija,
predava~ na ovaa obuka.
BANKARSTVO
PROKREDIT BANKA EDNA OD NAJBRZORASTE^KITE BANKI VO ZEMJAVA
Natprose~ni rezultati so
solidna profitabilnost
Lani vkupnoto kreditno portfolio dostigna 136
P
milioni evra, {to pretstavuva rast od pet procenti
sporedeno so 2008 godina, dodeka rastot na nivo na
rokredit banka ja zavr{i 2009 godina so
pozitivni rezultati
od raboteweto, zacvrstuvaj}i ja pettata pozicija na
nivo na bankarskiot sektor
vo Makedonija. Prokredit
banka postoi na makedonskiot pazar od 2003 godina, so {to se vbrojuva vo
edna od najbrzoraste~kite
banki vo Makedonija.
Vkupnoto kreditno portfolio na bankata dostigna
136 milioni evra, {to pretstavuva rast od pet procenti, sporedeno so 2008 godina
(rastot na nivo na bankarskiot sektor vo Makedonija
iznesuva{e 3,5 procenti) –
istakna menaxmentot na bankata na pres-konferencija.
Vkupnoto
depozitno
„
bankarskiot sektor iznesuva{e 3,5 procenti
Prokredit banka iznesuva{e 1,55 procenti (nivoto
na bankarskiot sektor iznesuva{e 9,1 procenti).
- Prokredit banka ostvari porast vo kreditnoto
i depozitnoto portfolio i
vo prviot kvartal od 2010
godina. Vkupnoto kreditno
portfolio se zgolemi za
8,50 procenti, a vkupnoto
depozitno portfolio za
„ Za prviot kvartal od godinava, porast na kreditnoto
portfolio na Prokredit banka e dvojno pogolem od porastot na nivoto na bankarskiot sektor
Lider vo za{tita na
`ivotnata sredina
Prokredit banka e proglasena za lider vo odnosot kon
`ivotnata sredina. Ova priznanie & go dodeli Centarot
za institucionalen razvoj, vo ramkite na nagradite za lideri vo op{testvenata odgovornost za 2009 godina.
Bankata ja zaslu`i nagradata so nejziniot anga`man
kon gradot Dojran i Dojranskoto Ezero, organiziran na
inicijativa na site vraboteni. Eko-akcijata be{e organizirana lani, i me|u drugoto vklu~uva{e poribuvawe na
ezeroto so 100 kilogrami podmladok na dojranski krap,
postavuvawe kanti za otpadoci i klupi po bregot, postavuvawe golema turisti~ka mapa na vlezot na gradot i golem
broj patokazi kon najva`nite kulturni spomenici vo gradot so cel da se pottikne razvojot na turizmot vo Dojran.
portfolio na bankata dostigna 139 milioni evra,
{to pretstavuva rast od
devet procenti sporedeno
so 2008 godina (rastot na
nivo na bankarskiot sektor
vo Makedonija iznesuva{e
7,5 procenti).
Koeficientot na adekvatnost na kapital iznesuva 14,4 procenti.
Bankata ja zavr{i godinata so solidna profitabilnost od 920.000 evra.
Rastot na Prokredit banka
se temeli na zdravi osnovi, pa taka procentot na
krediti vo docnewe vo
6,30 procenti, sporedeno
so prviot kvartal vo 2009
godina. Kvartalniot porast
na kreditnoto portfolio
na Prokredit banka e dvojno pogolem od porastot na
nivoto na bankarskiot sektor - istakna Jovanka Popovska Jolevska, generalen
direktor na Bankata.
Zaklu~no so mesec mart
2010 godina, Prokredit banka isplati pove}e od 112.000
krediti vo vkupen iznos od
509 milioni evra. I ponatamu glavna misija na Prokredit banka e poddr{ka na malite i sredni pretprijatija.
KAPITAL BANKA SE VSELI VO
DELOVNIOT CENTAR „SORAVIJA“
Za dobre dojde - atraktiven
paket za sostanarite
„ Bankata nudi specijalen paket so najpovolni uslovi za site kompanii locirani vo „Soravija“, nivniot menaxment i nivnite vraboteni. Naskoro, paket so podobreni uslovi, kako pokonkurentni kamatni stapki, zna~itelno
namaleni provizii i vrzani paketi, }e ima i
za site novi, no i postojni klienti
Kapital banka so cel
da gi olesni kontaktite so
makedonskite i so internacionalnite biznisi, a
istovremeno da otvori novi mo`nosti za zaedni~ki
biznis-inicijativi, oficijalno go pretstavi svoeto novo sedi{te i ekspozitura, locirani vo delovniot centar „Soravija“ vo
Skopje. Novata moderna
ekspozitura, }e mu ponudi
na Skopje i regionot razli~no portfolio na produkti so visok kvalitet na
uslugata.
Kako del od svojata namenska ponuda, a vrzano za
pretstavuvaweto na novite prostorii, Bankata nudi specijalen paket so najpovolni uslovi za site
kompanii locirani vo „Soravija“, nivniot menaxment i nivnite vraboteni.
Dopolnitelno, ve}e so po~etokot na letoto, bankata
podgotvuva paket podobreni uslovi vo svojata ponu-
da i za site novi, no i postojni klienti, po~nuvaj}i
od pokonkurentni kamatni
stapki, kampawa so zna~itelno namaleni provizii
i vrzani paketi na produkti i uslugi so preferencijalni uslovi.
Inaku, Kapital banka e
banka-butik, specijalizirana vo bankarstvo so mikro, mali i so sredni kompanii, javno i korporativno bankarstvo, finansirawe na nedvi`nosti, finansiski operacii, bankarstvo na malo, depozitno rabotewe, doma{en i
me|unaroden platen promet, ponuda na portfolio
karti~ni produkti, privatno i elektronsko bankarstvo. Kapital banka be{e
kupena kon krajot na 2007
godina od Alfa finans
holding vo soglasnost so
strategijata na Holdingot
da go odr`i svojot kontinuiran rast vo pazarite vo
Jugoisto~na Evropa.
30
BIZNIS INFO
SEMINAR
„Me|unarodni GS1
standardi vo funkcija
na sledlivosta“
10 juni 2010, vo 10:30 ~asot
Stopanska komora na Makedonija, petti kat, sala ~etiri
ul. Dimitrie ^upovski 13 – Skopje
Za prvpat vo Republika Makedonija }e
imate mo`nost za prezentacija na prakti~nata primena na me|unarodnite standardi
GS1 vo sinxirot na snabduvawe i obezbeduvawe na principot na sledlivost, so
cel zgolemuvawe na konkurentnosta i profitabilnosta na Va{ata kompanija i internacionalizacija na Va{iot biznis.
Globalniot standard GS1 na sledlivost e razvien za da gi zadovoli va`nite
delovni potrebi, vklu~itelno i pravnata
usoglasenost. Toj se odnesuva na celiot
sinxir na snabduvaweto i mo`e da se primeni na koj bilo proizvod vo koj bilo
sektor. Standardot GS1 na sledlivost e
zasnovan na delovnata praktika, koja vo
momentot se koristi vo preku 150 zemji od
strana na golemite i zna~ajnite partneri
vo sinxirot na snabduvaweto. So negovata primena kompaniite ostvaruvaat vlijanie na postojnite investicii i na polesna primena na standardite kako del od
po{irokiot proizvoden sistem na kvalitet. Standardot GS1 na sledlivost e eden
od mnogute sistemi, koi primeneti zaedno
pomagaat na kompaniite da ovozmo`at zadovoluvawe na potro{uva~kite o~ekuvawa vo pogled na sigurnosta i na visokiot
kvalitet na proizvodite.
Najpoznatata primena na sledlivost e
locirawe na neispravna ili na nebezbedna hrana, farmacevtski ili drugi
proizvodi, so cel nivno brzo otstranuvawe od proda`ba. Blagodarenie na brzo i
lesno povlekuvawe na poso~enite edinici ili grupi na edinici, mo`e da se spasat `ivoti. Brzoto povlekuvawe, isto taka, gi namaluva negativnite ekonomski
posledici i pridonesuva da se so~uva doverbata na potro{uva~ite vo kvalitetot
na nivnite omileni marki, kako i doverbata vo sistemite koi se proektirani da
PREDUPREDUVAWE
V
ja {titat nivnata bezbednost. Sistemot
na sledlivost mo`e da potvrdi prisustvo
ili otsustvo na atributi va`ni za potro{uva~ite (organska hrana, „ko{er“ hrana,
hrana bez {e}er, kozmetika bez alergensi
i sl).
Sistemot na sledlivost e alatka vo
borbata protiv falsifikuvawe na proizvodite i za za{tita na markata, a vo nekoi zemji e i regulatorno barawe vo borbata protiv biolo{kiot terorizam.
U~esnici vo procesot na sledlivost
mo`e da bidat:
z prevoznik/davatel na logisti~ki uslugi,
z prerabotuva~/proizvoditel/primaren proizvoditel
z prodava~ na malo/operator na naplatno ili mesto na uslugata
z magacin/distributiven centar
z dr`aven organ/zakonski odreden da
go {titi javniot interes
Sekoj partner vo procesot na sledlivost (Traceability), treba da e vo mo`nost
da vleze vo traga nanazad, do neposredniot izvor, kako i da mo`e da go identifikuva naposredniot primatel na sledlivata
edinica. Toa e principot eden ~ekor nazad, eden ~ekor napred (tracing & tracking).
U~estvoto na seminarot za akreditiranite ~lenki na GS1 Makedonija (koi navremeno gi regulirale obvrskite po osnova na ~lenarina) e besplatno.
Za site ostanati zainteresirani kompanii kotizacijata e 3.540,00 denari
(3.000,00 + DDV). Uplata na `iro-smetka
broj 200002024739774, deponent Stopanska banka a.d.-Skopje, najdocna do osmi juni 2010 godina. Prijavniot list i agendata mo`e da se prezemat od veb-portalot
na GS 1 Makedonija: www.gs1mk.org.mk
^etvrtok, 3 juni 2010
^LENSTVOTO E MO]
„SETTE MEDIA MONITORING“ EDINSTVENO VO MAKEDONIJA
OVOZMO@UVA MONITORING NA INTERNETSKITE MEDIUMI
Celiot svet - Va{ pazar
„ Kompanijata ovozmo`uva filtrirano nabquduvawe na
informacii od 40.000 izvori, od 140 zemji na 40 jazici
„SETTE media monitoring“ e kompanija specijalizirana za sistematsko
sledewe na pe~atenite mediumi vo R.Makedonija i
edinstveno vo zemjava
obezbeduva nabquduvawe
na internetskite mediumi
od celiot svet. Kompanijata ovozmo`uva filtrirano
nabquduvawe na informacii od 40.000 izvori, od
140 zemji na 40 jazici.
- Mnogumina tro{at
mnogu vreme i napor za da
stignat do vistinskata informacija.
Pominuvaat
preku stotici i stotici nepotrebni informacii za
da dojdat do vistinskata.
A, vistinskite informacii
se temel na koj se potpira
komunikaciskata strategija, korporativnoto upravuvawe i planiranite marketing aktivnosti. Na{eto
inteligentno re{enie pomaga da ne se luta niz moreto od informacii, koe
od den na den e s* pogolemo
i za koe se potrebni golemi
tro{oci za nao|awe na
pravata informacija - veli Andrej Manevski od sektorot za marketing i za
proda`ba na „SETTE media
monitoring“.
Pokraj pokrivaweto na
makedonskite pe~ateni i
internetski
mediumi,
„SETTE media monitoring“ vo strate{ko part-
Andrej Manevski
nerstvo so norve{kata
kompanija Cyberwatcher na
makedonskiot pazar nudi
koristewe na inovativno
re{enie za nabquduvawe
na internetskite mediumi
od celiot svet. Korisnicite ja izbiraat zemjata
ili regionot, klu~nite
zborovi ili celi frazi
koi se od niven interes, a
sistemot nudi informacii vo realno vreme, izve{tai i statisti~ki podatoci so mo`nost za kreirawe na analizi so podatoci i izgled koj odgovara na korisni~kite barawa. Sistemot poddr`uva pove}e jazici, so mo`nost za prevod na informaciite i na makedonski
jazik.
- Seto toa im go nudime
na na{ite korisnici potpiraj}i se na na{ata glavna cel - obezbeduvawe br-
za, to~na i verodostojna usluga od najrazli~nite oblasti na dejstvuvawe. Naporno rabotime vo sozdavaweto na organizacijata
koja }e ima partnerski odnos so na{ite klienti, {to
podrazbira obezbeduvawe
na zagarantirano najdobro
korisni~ko iskustvo - objasnuva Manevski.
Nivnite planovi se
dvi`at vo nasoka da prerasnat vo klu~en partner
na sekoja organizacija preku usovr{uvawe na postojnite uslugi i kontinuirano
voveduvawe na inovaciski
uslugi vo kombinacija so
vlo`uvawe vo najdobriot
kadar.
- Gradime tim od mladi
i kvalitetni lu|e podgotveni da odgovorat i na najprefinetite barawata na
klientite i da im go olesni nivniot proces na rabotewe. Vo na{ata delovna
kultura e celosno prifatena vrednosta na kvalitetnata korisni~ka poddr{ka, {to se zabele`uva
u{te pri prviot kontakt so
nas - dodade Manevski.
(A.St.)
TEKSTILNOTO PROIZVODSTVO SE SELI NA ISTOK
Kina, Vietnam, Banglade{ i Pakistan
}e gi „so{ijat“ makedonskite fabriki
o prviot kvartal od
2010 godina vkupniot
izvoz na tekstilnata
industrija iznesuva 152,4
milioni dolari, {to e za pet
procenti pomalku vo odnos
na istiot period lani. Ova
namaluvawe, kako i vkupniot
pad na izvozot vo 2009 godina za devet procenti vo sporedba so 2008 godina ne be{e rezultat samo na svetskata kriza tuku i na nezapirliviot trend na selewe na tekstilnata industrija vo zemjite so mnogu pomali dava~ki.
Ova go istakna Angel Dimitrov, pretsedatel na Zdru`enieto na tekstilnata industrija pri Stopanskata komora, na redovnata pres-konferencija vo Komorata, na koja
tema bea sostojbite vo ovaa
industriska granka, kako i
predlozite i izleznite re{enija za nadminuvawe na
sostojbite, koe gi usvoi Zdru`enieto (31.5.2010 godina).
Za toa kolku sme nie nekonkurentni vo odnos na zemjite kade {to se seli tekstilot, zboruva podatokot deka
na{ite minimalni dava~ki
po vraboten se okolu 90 evra,
dodeka vo Banglade{, Kina,
Pakistan, Vietnam, rabotnicite rabotat za 15 do 20 dolari mese~no, a istovremeno
„ Na pres-konferencija vo Stopanskata komora na Makedonija obelodeneti predlozite i izleznite re{enija za tekstilnata industrija vo zemjava
ponudata na rabotna sila e
ogromna. Edna fabrika vo
Kina, na primer, vrabotuva
nad 4.000 lica. Makedonskata tekstilna industrija ne
mo`e da izdr`i vakva konkurencija, vo koja u~estvoto na
repromaterijali vo cenata
na proizvodot e 60 - 70 otsto
– istaknuva Angel Dimitrov.
– No, od druga strana, na{i prednosti se blizinata
na evropskiot pazar, obu~enata rabotna raka, tradicijata i kontaktite {to gi imame
so stranskite partneri.
Soo~eni so ovie sostojbi, vo borba za opstanok,
~lenkite na Zdru`enieto na
tekstilnata industrija, razgleduvaj}i gi na~inite {to
treba da se smeni za grankata da ostane konkurentna i
del od lon-proizvodstvoto
da go naso~i kon klasi~en izvoz, zaklu~ija deka neophodni se promeni vo domenot za
podobruvawe na delovnoto
okru`uvawe.
Spored Angel Dimitrov,
problemot so tekstilnata industrija vo Makedonija mo`e
da se re{i vo tri fazi. Spored programata na ~ehovskoto komorsko zdru`enie, vo
prvata faza treba da se
ovozmo`i makedonskite kompanii sami da gi uvezuvaat
repromaterijalite, koi vo
najgolem del se proizveduvaat vo Kina. Namesto kaj stranskite partneri vo Germanija,
po nivna nara~ka da doa|aat
poblisku do zemjava, do najbliskite pristani{ta, so {to,
}e se ovozmo`i pobrz pristap
do niv. Vo vtorata etapa, so
pomo{ na dr`avata, tie repromaterijali tekstilcite
sami }e gi nabavuvaat. Bidej}i plasmanot go realiziraat
stranskite partneri, izvozot
}e bide pod nivno ime, no so
povisoka faza na dorabotka,
{to }e ovozmo`i i pogolem
efekt od izvozot.
- Za ova, pokraj drugite
uslovi, neophodno e namaluvawe na carinskite stapki
na uvoznite materijali, koi
vo ovoj moment, se povisoki
otkolku vo Germanija. U~estvoto na repromaterijalite
vo vkupnata cena na ~inewe
na eden tekstilen proizvod e
60 do 70 procenti, nam }e ni
bidat potrebni ogromni finansiski sredstva za finansirawe na tie repromaterijali - objasni Dimitrov.
-Vo uslovi koga prose~-
nata kamatna stapka na kreditite vo dr`avava e povisoka otkolku vo evropskite zemji, vo vtorata faza ni e neophodno odredeno regresirawe
na tie kamati.
Ova bi ovozmo`ilo vo
tretata faza, za koja tekstilcite o~ekuvaat da bide za desetina godini, vo Republika
Makedonija da se po~ne so
proizvodstvo na sopstveni
marki, i preku sopstven uvoz
na repro i na pomo{ni materijali, da imame celosno
klasi~en izvoz.
- Svesni sme deka ova e
proces i ne mo`e preku no}
da se ostvari. No, ako ne go
po~neme denes, za deset godini nema da imame {ansa
toa da go napravime. Sega
imame prostor toa da go napravime toa, ako site zaedno – biznis-zaednicata,
Vladata i Ministerstvata
i sindikatite i gi sozdademe tie uslovi – pora~a Angel Dimitrov.
Po~etokot na sozdavawe
na uslovite }e bide na ~etvrti juni godinava, koga na
sredbata so ministerot za
ekonomija, }e bidat prezentirani predlozite i izleznite re{enija za tekstilnata industrija.
Vaska Mickoska
31
BIZNIS INFO
^etvrtok, 3 juni 2010
PONUDA - POBARUVA^KA
ROMANSKA KOMPANIJA IMA INTERES ZA UVOZ NA HARTIJA,
OD REPUBLIKA MAKEDONIJA NA ODREDEN TIP HARTIJA,
KARTONSKA ZA AMBALA@NI PRODUKTI (]ESI, KUTII I SL).
Validnost do: 26.12.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na celuloza i na hartija i proizvodi od hartija
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HOLANDSKA KOMPANIJA BARA EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA NA PREPARATI ZA ZA[TITA NA
KOSA
Validnost do: 26.10.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI
KOMPANII VO OBLASTA NA MA[INSKATA INDUSTRIJA, NUDAT USLUGI VO PROCESOT NA PROIZVODSTVO, DIZAJNIRAWE I IZRABOTKA NA RAZNI VIDOVI ALATKI
Validnost do: 25.9.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na ma{ini i na aparati
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
^E[KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PERFORMIRANI PLO^I, ^ELI^NI
RE[ETKI, BESKRAJNI TRAKI I MRE@I
Validnost do: 9.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HRVATSKIOT INSTITUT ZA AMBALA@A I ZA PE^ATARSTVO BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKOTO ZDRU@ENIE NA GRAFI^ARI I NA LIKOVNI UMETNICI ZA ZAEDNI^KO U^ESTVO VO
PROEKT
Validnost do: 22.6.2010 godina
Vid sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Pe~atewe i uslu`ni dejnosti povrzani so pe~atewe
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA PARTNER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA SORABOTKA VO OBLASTA NA PLASMAN NA SECOND
HAND ROBA UVEZENA OD EU
Validnost do: 25.8.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na centralna i na isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ALATI I NA ALATNI MA[INI
Validnost do: 30.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na ma{ini i na aparati
Ponudata se odnesuva na: Zemji na centralna i na isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA DETSKI ^EVLI
Validnost do: 25.10.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA NUDI SPECIJALIZIRANA MA[INA KOJA
OD 21 DO 26 AVGUST VO GORNA
RADGONA, R. SLOVENIJA
„Pomurski saem 2010“
„ Stopanskata komora na Makedonija organizira u~estvo na makedonski kompanii na ovaa
saemska manifestacija
„ Prijavuvawe za izlo`uva~i do 14 juni 2010
godina pod povolni uslovi!
Stopanskata komora na
Makedonija vo periodot
od 21 do 26 avgust 2010 godina vo Gorna Radgona, R.
Slovenija
organizira
u~estvo i poseta na me|unarodniot saem za zemjodelstvo, prehranbena industrija, vinarstvo i zemjodelska
mehanizacija
„Pomurskiot saem 2010“.
Detalnite informacii za saemot i formula-
ri za prijavuvawa se objaveni na portalot na Stopanskata komora na Makedonija www.mchamber.mk
Kontakt i prijavuvawe:
Venera Andrievska
Tel: 3244 03
venera@mchamber.mk
Vlatko Stojanovski
Tel: 3244 004;
faks: 3244 088
e-po{ta: vlatko@mchamber.mk
KR[I I LUPI OREVI
Validnost do: 13.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI USLUGI VO IZVEDBA NA SAEMSKI [TANDOVI, ORGANIZACIJA I PRODUKCIJA NA NASTANI, DIZAJNIRAWE NA MEBEL, PROEKTIRAWE NA OBJEKTI,
VNATRE[EN DIZAJN I ENTERIERI, PROEKTIRAWE I UREDUVAWE NA DVOROVI
Validnost do: 30.10.2010 godina
Vid sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
FIRMATA NUDI POSTELNINI, PREKRIVA^I I PROGRAMA OD
FROTIR ZA PRODA@BA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA I NADVOR OD ZEMJATA
Validnost do: 25.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKI PROIZVODITEL NA SOKOVI OD 200 MILILITRI
E ZAINTERESIRAN ZA SORABOTKA SO FIRMA VO REPUBLIKA
BUGARIJA, KOJA SE ZANIMAVA SO UVOZ I DISTRIBUCIJA NA
PREHRANBENI ARTIKLI I PIJALACI
Validnost do: 15.12.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VOI REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA P^ENI^NO BRA[NO
Validnost do: 20.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA SORABOTKA SO
TRGOVCI NA ZLATO I NA ZLATEN NAKIT VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 8.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO HRVATSKA,
SRBIJA, KOSOVO, ALBANIJA, BOSNA I NA DOMA[EN PAZAR
PLASMAN NA KVALITETNO DOMATENO PIRE (SALCA), SO KONCENTRACIJA - SUVA MATERIJA 28%-30%, PAKOVANO VO METALNI BURIWA OD 220 DO 230 KILOGRAMI. NETO (AMBALA@A NEPOVRATEN). CENATA NA ISTOTO IZNESUVA 879 EVRA PO EDEN
TON I E EKSPORTNA. ISPORAKATA E FCO BITOLA.
Validnost do: 25.9.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na centralna i na isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA KOZMETIKA
Validnost do: 8.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SIRISKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI IZVOZNICI NA JABOLKA ZA PLASMAN VO EGIPET, SUDAN I OBIDINETI ARAPSKI EMIRATI
Validnost do: 2.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
POLSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA INDUSTRISKI I TRANSPORTNI KOLI^KI I VILU[KARI POTREBNI ZA PRENOS NA
STOKA
Validnost do: 10.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI AMBALA@A OD PULPA
Validnost do: 16.10.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA GENERALEN UVOZNIK NUDI RAZNI
VIDOVI NA TERETNI PRIKOLKI
Validnost do: 16.12.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI TEKSTILNI KOMAPNII, KOI ]E IZRABOTUVAAT PLATNENI KAPI
PO NARA^KA
Validnost do: 4.10.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i na tekstilni proizvodi
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA STRANSKI PARTNER ZA SORABOTKA VO LON-DORABOTKA NA TEKSTILNI PROIZVODI
Validnost do: 30.11.2010 godina
Vid sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotka
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i na tekstilni proizvodi
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA DELOVNA SORABOTKA SO
FIRMI OD RUSIJA, KOI SE ZAINTERESIRANI DA INVESTIRAAT VO ZEMJODELSTVOTO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 13.12.2010 godina
Vid sorabotka: Zaedni~ko vlo`uvawe
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD FILIPINITE BARA DA SORABOTUVA SO MAKEDONSKI KOMPANII PO OSNOVA NA KOMPENZACIJA NA PROIZVODI OD PREHRANBENA, ELEKTRO I AVTOMOBILSKA, TEKSTILNA, KO@NA, FARMACEVTSKA INDUSTRIJA, RUDNI BOGATSTVA I DR.
Validnost do: 4.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija
*
*
*
*
*
*
*
*
*
ROMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA DELOVI ZA PATNI^KI VOZILA
KAKO I LESNI KOMERCIJALNI VOZILA, KAMIONI, [LEPERI,
TRAMVAI, @ELEZNI^KI
Validnost do: 1.8.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SRPSKA KOMPANIJA BARA DA OTKUPI FEFERONI ZA KONZERVIRAWE OD REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 19.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
MAKEDONSKI PROIZVODITEL NA SOKOVI OD 200 MILILITRI
E ZAINTERESIRAN ZA SORABOTKA SO FIRMA OD REPUBLIKA
SRBIJA KOJA SE ZANIMAVA SO UVOZ I SO DISTRIBUCIJA NA
PREHRANBENI ARTIKLI I NA PIJALACI
Validnost do: 24.12.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
KINESKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA VISOKOKVALITETEN ALAT PILI
ZA SE^EWE I ZA MELEWE, KOI SE NAMENETI ZA OBRABOTKA
NA MERMER, GRANIT, BETON I STAKLO
Validnost do: 26.9.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD POLSKA BARA SORABOTKA SO PROIZVODITELI NA ZELKA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN VO
POLSKA
Validnost do: 31.12.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
Kontakt adresa:
Stopanskata komora na Makedonija
ul. Dimitrie ^upovski, 13
1000 Skopje
Kontakt lice: Mirjana Koceva
Tel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088
Call Centar: (02) 15015
E-adresa: mirjana@mchamber.mk
32
BIZNIS INFO
^etvrtok, 3 juni 2010
NA 16 JUNI VO SKOPJE
Makedonsko-bosanski
biznis-forum
Na 16 juni 2010 godina
vo Skopje e planirano odr`uvawe na makedonsko-bosanski biznis-forum vo ~ii
ramki }e se odr`at delovni
sredbi me|u stopanstvenicite od dvete zemji.
Biznis-delegacijata od
Bosna i Hercegovina, predvodena od Nadvore{no-trgovskata komora na BiH, e
sostavena od triesetina
kompanii od nekolku stopanski sektori: trgovija, grade`ni{tvo, prerabotka na
drvo i proizvodstvo na mebel, prehranbena i metaloprerabotuva~ka industrija,
tekstil i konfekcija, turizam i drugo.
Bosanskite kompanii
najavija interes za vospostavuvawe inicijalni kontakti i me|usebno zapozna-
vawe so makedonskite
kompanii na predvidenite
bilateralni sredbi, so
cel realizirawe na potencijalna delovna sorabotka.
Mestoto i vremeto na
odr`uvawe na biznis-forumot }e bidat dopolnitelno
objaveni na portalot na Stopanskata komora na Makedonija www.mchamber.mk
EDNODNEVEN SEMINAR
JAVNA TRIBINA
,,Turizmot kako idnina
za makedonskiot razvoj”
Devetti juni 2010 godina, so po~etok vo 10 ~asot, vo salata na
Univerzitetot za turizam i za menaxment vo Skopje
Organizatorite: Zdru`enieto na intelektualci treto doba; Stopanska komora na
Makedonija; Univerzitet za turizam i za menaxment vo Skopje i Ministerstvo za ekonomija, a
soorganizatori: Detskiot parlament na
Makedonija, Stopanskata komora za turizam na
Makedonija, Ministerstvo za transport i za
vrski, Ministerstvo za lokalna samouprava i
Sobranie na Republika Makedonija.
Vovedni izlaga~i:
M-r Grozda Danova, pretsedatel na
Zdru`enieto na intelektualci treto doba
so temata „Turizmot kako idnina na makedonskiot razvoj”
Zoran Nikolovski, Rakovoditel na
sektorot za turizam pri Ministerstvo za
ekonomija so temata „Ulogata na
Ministerstvoto za ekonomija za razvoj na
turizmot i negovite srate{ki opredelbi”.
Sne`ana Trajkovska, pretsedatel na
Zdru`enieto za ugostitelstvo i za turizam
pri Stopanskata komora na Makedonija, so
temata „Stopanskata komora kako va`en
faktor za politikata na razvoj na turizmot”
D-r @anina Kirovska, prof. na
Univerzitetot za turizam i za menaxment
vo Skopje, so temata „Postoeweto na
Univerzitetot za turizam i za menaxment
kako rasadnik na educirani kadri za razvo-
jot na turizmot”
Liqana Popovska, Pratenik vo
Sobranieto na RM – „Turizmot denes i utre”
Site dobri predlozi ili idei {to }e se
prezentiraat bilo od vovednite izlaga~i
ili od diskutantite na poedini u~esnici }e
bide sostaven del na donesenata
deklaracija od javnata tribina {to }e bide
dostavena do pretsedatelot na Republika
Makedonija, pretsedatelot na Sobranieto
na RM i premierot na Vladata na RM i site
faktori, institucii i drugi NVO, za koi }e
se smeta deka }e pridonesat za idniot
pogolem razvoj na turizmot vo Makedonija.
Ve molime Va{eto u~estvo prijavete go
najdocna do sedmi juni 2010 godina.
Prijavite mo`ete da gi dostavite do
edna od slednite kontakt adresi:
M-r Grozda Danova, Zdru`enie ITD,
tel: 075 - 475 – 399, (02) 3163 – 749,
e-po{ta: ristodimovski@yahoo.com
Sof~e Jovanovska, Stopanska komora na
Makedonija, sofce@mchamber.mk
Zoran \or|evski, Univerzitet za turizam
i menaxment, tel: (02) 3093 - 212 ili
(02) 3093 – 203, e-po{ta: info@fts.edu.mk
Zoran Nikolovski, Ministerstvo za
ekonomija, tel: (02) 3093 – 536,
e-po{ta: tourism@economy.gov.mk
„Mo`nostite {to gi
nudi organskata hrana“
Svetskata trgovija so
organski proizvodi zabele`a obrt od 30 milijardi
amerikanski dolari. Prose~niot porast na godi{no
nivo iznesuva 15 otsto, no
so tendencija za natamo{no zgolemuvawe, za{to golem broj zemji, me|u koi i
R.Makedonija, vo organskoto proizvodstvo go gledaat
potencijalot za unapreduvawe na proizvodstvoto i
na izvozot. So zgolemuvawe na brojot na potro{uva~kata populacija {to kupuva organska hrana se zgolemuva i brojot na organski proizvoditeli so proizvodi so sertifikat. Vo
makedonskoto zemjodelstvo e vidliv progres vo
zgolemuvawe na proizvodstvenite povr{ini koi
nadminaa nad 50.000 hektari. Na toa golemo vlijanie ima finansiskata poddr{ka {to ja dava dr`avata koja godinava e proektirana na 60 milioni denari
nepovratni sredstva.
Imaj}i gi predvid ekonomskite pridobivki i
mo`nostite od proizvodstvoto na organska hrana, na
osmi juni 2010 godina
(vtornik), so po~etok vo devet ~asot, vo Stopanskata
komora na Makedonija, sala eden na petti kat, }e se
odr`i ednodneven seminar.
Predava~i: Dragica
Miti}, Republika Srbija,
Aleksandra Markovska, Valentina Kolar
Programa:
1. Voved vo temata:
2. Ekonomski pridobivki od voveduvawe organsko proizvodstvo
3. Prakti~ni iskustva
i diskusija po temata
Zainteresiranite lica
za u~estvo na ovoj seminar
mo`at da se prijavat naj-
Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovski
docna do {esti juni 2010
godina.
Cenata za eden u~esnik
iznesuva 3.540 denari
(3.000 + DDV) za kompanii~lenki i za eden u~esnik
4.720 den (4.000 + DDV) za
kompanii koi ne se ~lenki
na Komorata. Prijaven
list mo`e da se prezeme
od veb-portalot na Stopanska komora na Makedonija: www. mchamber.mk
Kontakt:
Elizabeta A. Eftimova
tel: 02 32 44 074
faks: 02 32 44 088
e-po{ta: beti@mchamber.mk
tel: : (02) 3244036
faks: (02) 3244088
savo@mchamber.mk

Biznis info

Vodic Inspektori_Layout 1 - haccp

biznis info

ФАКОМ АД, Скопје