avgust 2010 broj 58 www.ffrm.org.mk cena: 50 den. ZA[TITA OD PO@ARI 1.200 OVCI SE BELEAT NA SULTANICA TEHNOLOGIJA ZA PROIZVODSTVO NA KVALITETNA PIPERKA MAKEDONIJA – POGODNA ZA PROIZVODSTVO NA ANASON BLITVATA I RUKOLATA GO OSVOJUVAAT MAKEDONSKIOT PAZAR MINI-ZOOLO[KA GRADINA VO PRETOR ZA PODETALNI INFORMACII JAVETE SE NA TELEFONITE +(389)2 3220 469 +(389)70 428 680 ADONIS EKSKLUZIVNI PRESTAVNICI NA TÜYAP UREDNI^KI ZBOR SODR@INA Uslugi na FFRM SMETKOVODSTVO NA FARMA Dogovori Zavr{i `etvata, no i ponatamu golem strav za farmerite pretstavuva{e cenata i isplatata na p~enicata. Golem problem za niv e i isplatata na site zemjodelski proizvodi bidej}i spored noviot Zakon za zemjodelstvo 20% se ispla}a na po~etokot od sklu~eniot dogovor, a ostanatiot del najdocna po 180 dena. Toa e golem period i ako se napravi dobra presmetka }e se vidi deka tro{ocite se daleku pogolemi od dobivkata. 6 12 Gradinarstvo PET HEKTARI ZASEANI SO INDUSTRISKI DOMATI Spored zemjodelcite, ostanatiot del treba da se isplati najdocna 60 dena po sklu~uvaweto na dogovorot, {to e realno, prakti~no i dobro. Farmerite, preku FFRM, za vreme na sredbite vo Ministerstvoto za zemjodelstvo vo vrska so p~enicata alarmiraa za ovoj problem. Ovo{tarstvostvo ORGANSKA MODRA SLIVA – MAKEDONSKI BREND No, sè u{te nema jasen odgovor od resornoto ministerstvo. Drug problem koj }e bide mnogu aktuelen vo avgust e otkupot na grozjeto. 17 Najgolem problem ovaa godina izgleda }e bide otkupot na grozjeto. Vinariite se izjasnuvaat deka imaat zalihi na vino i mnogu mal del od niv }e otkupuva grozje. FFRM zapo~na razgovori so vinariite so cel da se vidi kako bi se do{lo do nekoe re{enie. Intervju Prokredit PORTFOLIOTO VO AGRAROT POSIGURNO 24 Od druga strana, i pokraj toa {to otkupnite ceni na zemjodelskite proizvodi ne se poka~eni, nivnite ceni na pazarite se drasti~no zgolemeni. Domatite vo juni se prodavaa za cena od 40 do 50 denari, isto kako i krastavicite. Piperkite dr`ea cena 30-40 denari. P~elarstvo P^ELITE – NAJPOGODENI OD PROMENLIVOTO VREME Na nekoj na~in se udira i po xebot na farmerot, no i po xebot na gra|anite. Ova se aktuelnite temi za koi dopolnitelno }e se razgovara vo avgust, a „Moja zemja” }e ve informira za site promeni koi }e bidat napraveni. Od ovoj mesec zapo~nuvame so pravewe na analizi so cel da vidime kako se re{avaat zemjodelskite problemi i kako se razviva agrarot. 27 28 Cve}arstvo BEGONIJATA – EDEN OD NAJATRAKTIVNITE CVETOVI So po~it, Biljana Petrovska - Mitrevska Spisanieto „Moja zemja” izleguva mese~no i e vo sopstvenost na Federacijata na farmeri vo Republika Makedonija. Prviot broj izleze kako organizaciski bilten na FFRM vo april 2003 godina, a od dekemvri 2006 se distribuira kako mese~no specijalizirano spisanie za zemjodelstvo i ruralen razvoj. Moja zemja Avgust 2010 Izdava~: FFRM Medija Ul. Gigo Mihajlovski Br. 3, 1000 Skopje Tel/Faks: 02 3099042 e-mail: mojazemja@gmail.com Broj na `iro smetka: 380-1-645333 001-46 Prokredit banka Izvr{en direktor i glaven i odgovoren urednik Trajan Dimkovski trajan.dimkovski@ffrm.org.mk Urednik Biljana Petrovska Mitrevska biljana.petrovska@ffrm.org.mk Novinari Antoanela Dimitrievska Monika Risteska Zamenik urednik Makedonka Baldazarska domenmk@gmail.com Stru~ni sorabotnici prof. d-r Dragi Tanevski, prof. d-r Zlatko Arsov, Stojan Gligorov, Olivera Stefanoska, Nikol~e Trampevski, Agron Halimi, Beti Janevi} Marketing i distribucija Blagoj~e Najdovski 070/937132 blagojche.najdovski @media.ffrm.org.mk Foto vest - naslovna Blagoj~e Najdovski Lektor Verica Nedelkoska Sorabotnici Marija \o{eva Kova~evi}, Nakil Elezi, Marija Kotevska Dizajn: Brigada dizajn - Skopje Pe~ati: Propoint - Skopje Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, pra{awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra}ate na mail adresite navedeni vo impresumot. So toa }e vlijaete na kvalitetot na sodr`inata i }e dobiete informacii za Va{e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{uvate. RUBRIKA ANALIZA Pod naslov Cenata na p~enicata neizvesna Zemjodelcite smetaat deka cenata treba da iznesuva 10 denari, melni~arite se spremni da otkupuvaat po taa cena samo dokolku se re{i problemot so uvoz na sekakvi tipovi na bra{no po niski ceni, dodeka Ministerstvoto za zemjodelstvo so vladini merki re{i da ja spasuva doma{nata p~enica. Pi{uva: Biljana Petrovska - Mitrevska etvata zavr{i, no problemite kaj farmerite i ponatamu ostanaa. Nezadovolstvoto od cenite na p~enicata i neizvesnosta na nejziniot otkup se glavnite problemi {to gi ma~at makedonskite zemjodelci. Na vakvite problemi zemjodelcite preku FFRM alarmiraa u{te na po~etokot na proletta, koga i zapo~naa sredbite vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. „Najgolem problem za nas, zemjodelcite, e otkupnata cena. Taa vo nieden slu~aj ne treba da bide poniska od 10 denari, bidejki so poniska cena nie ne mo`eme da gi pokrieme na{ite tro{oci”, veli Memet Sinani, farmer koj odgleduva p~enica vo tetovskoto selo Kamewane. Isto e misleweto i na Todor Petkov koj zaedno so Sinani bea vklu~eni vo site pregovori pome|u relevantnite institucii, melni~arite i FFRM. „Golem problem za nas, farmerite, se dogovorite {to treba da gi sklu~uvame so otkupuva~ite i se vo soglasnost so noviot Zakon za zemjodelstvo i ruralen razvoj, taka {to vo rok od 20 dena od denot na sklu~eniot dogovor treba da ni isplatat 20% od vrednosta na proizvodot, a 80% ne podolgo od 180 dena od denot na otkupot. Tuka nie bi nemale nikakva zarabotuva~ka i samo }e toneme vo tro{oci. Spored nas, ostatokot od sredstvata treba da ni go isplatat najdocna 60 dena po sklu~eniot dogovor. Ova go pobaravme i na sredbite so ministerot Dimovski”, objasnuva Petkov. Sli~ni se stavovite i mislewata na golemiot broj na farmeri koi o~ajni~ki baraa pomo{ od strana na dr`avnite institucii i razbirawe i pravilna sorabotka od melni~arite. FFRM vo nekolkumese~nite pregovori, koi se odr`uvaa vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, cvrsto zastana na svoite stavovi so cel tie da bidat razgledani i prifateni od site involvirani strani. Spored Federacijata, minimalnata prifatliva otkupna cena za farmerite dobiena vrz osnova na proizvodstvenite tro{oci treba da bide 10 denari za kilogram. Federacijata pobara od Ministerstvoto da gi iskoristi site raspolo`livi mehanizmi za za{tita na otkupot na p~enicata i toa: interventen otkup za potrebite za stokovi rezervi da se zapo~ne vedna{ po `etvata za pogolemi koli~estva na doma{no proizvedena p~enica po interventna cena spored proizvo- @ 4 | MOJA ZEMJA dstvenite tro{oci za p~enicata, poddr{ka za skladirawe vo silosi so koi Biroto za stokovi rezervi ima potpi{ano dogovori, a uskladi{tuvaweto da se vr{i po poniska cena za pokrivawe na tro{ocite za skladirawe, kako i otkupot da se realizira na pove}e otkupni mesta kako {to be{e razgovarano na poslednata sredba. Kako posebna merka za za{tita na pazarot, Federacija pobara da ima vrzuvawe na koli~ini na uvoz na p~enicata so otkupot so {to bi se ovozmo`ilo kontrolirawe odnosno ograni~uvawe na uvozot. Poslednite tri merki se prifateni i vlegoa vo merkite na Vladata na RM za za{tita na doma{nata p~enica, taka {to do po~etokot na septemvri, Agencijata za stokovi rezervi }e izvr{i interventen otkup na p~enica po devet denari za kilogram. Prerabotuva~ite, pak, za da uvezat lebno `ito, }e mora prethodno da otkupat del od doma{noto proizvodstvo. „Soglasno odlukata na Vladata, uvoznicite treba da otkupat tri kilogrami doma{na p~enica za da uvezat eden kilogram bez carina. Za bra{noto, pak, soodnosot e 1:4, odnosno za uvoz na eden kilogram bra{no treba da se otkupat ~etiri kilogrami doma{na p~enica”, objasni Qup~o Dimovski, minister za zemjodelstvo. Farmerite se skepti~ni vo vrska so ovie vladini odluki za toa kako }e se sprovedat i da ne ostanat povtorno izmanipulirani. Tie i ponatamu smetaat deka otkupnata cena na p~enicata treba da iznesuva 10 denari. Spored melni~arite, vo red e cenata da bide 10 denari za kilogram samo dokolku se re{i problemot so uvoz na sekakvi tipovi na bra{no po niski ceni koi go pravat na{eto bra{no nekonkurentno, a melni~arite nerentabilni. „Od strana na dr`avata mora da se re{i ovoj problem taka {to }e se zgolemat kontrolite i analizite pri uvozot na bra{no vo RM, kako i spre~uvawe na trgovijata so `itarki na crno i od samite nivi. Potrebno e vospostavuvawe na kooperantski odnosi pome|u melni~arite i zemjodelcite so cel navremeno dogovarawe na kapacitetot i kvalitetot na proizvodstvoto, kako i otkupnite ceni. Na ovoj na~in, od strana na melni~arite dopolnitelno }e se razvie proces na poddr{ka kon proizvoditelite na `itarki za odr`uvawe na vakviot tip na sorabotka vo pogled na nivno kofinansirawe na del od proizvodstvoto na zemjodelcite, pomo{ pri obezbeduvawe na kvalitetna mehanizacija, |ubriva, obuki kako i sproveduvawe na site potrebni analizi pred i vo tekot na samoto proizvodstvoto”, veli pretsedatelot na Agro-biznis komorata, Zoran Danevski. Spored nego, vakviot tip na sorabotka treba da bide soodvetno poddr`an od strana na relevantnite institucii preku razni merki so cel da se aktuelizira. Spored agronomite na farmerite, mo`e da se pomogne so pravilna alokacija na sredstvata od Programata za finansiska poddr{ka za zemjodelstvo i ruralen razvoj. „Spored mene, dobro bi se napravilo ako 1.000 do 1.500 denari po hektar im se dade plus na farmerite koi proizveduvaat p~enica, taka {to namesto 8.000 denari tie bi dobile 9.000 ili 9.500 denari od Programata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto. Se finansira podignuvawe na vinski sorti na grozje, a imame zalihi na vino, odgleduvawe na pol`avi i sli~no, a od druga strana imame kulturi kade {to na zemjodelcite navistina im e potrebna pomo{“, potencira Anakiev. Spored nego, Makedonija ne mo`e da ponudi konkurentna p~enica na svetskiot pazar. „Vo Makedonija nema povolni us- lovi za odgleduvawe na kontinentalni kulturi kade {to spa|a i `itoto, zatoa {to ima vlijanie na mediteranskata klima so suvi leta i site kulturi koi baraat povisoka vla`nost davaat poniski prinosi. Od druga strana, Makedonija ne mo`e da bide konkurentna so proizvodstvo na p~enica zatoa {to farmerite ne organiziraat proizvodstvo na soodvetni povr{ini kade {to mo`e da se koristi visokoproizvodna mehanizacija koja ovozmo`uva niski tro{oci za proizvodstvoto. Na pazarot p~enicata ima niska cena vo sporedba so tro{ocite {to gi imaat na{ite zemjodelci i se raboti so zaguba”, objasnuva profesorot Boris Anakiev od Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana. Toj naglasuva deka Makedonija ima niski prinosi na p~enica, taka {to vo na{i uslovi pod 4 t/ha ne e ekonomi~no da se odgleduva p~enica i onie zemjodelci koi odgleduvaat p~enica na mali povr{ini so niskoproizvodna mehanizacija treba da se preorientiraat kon drugi zemjodelski kulturi. Spored podatocite od podra~nite edinici na Ministerstvoto za zemjodelstvo, godinava se zaseani pove}e od 96 iljadi hektari so p~enica od koi se o~ekuva rod od okolu 290 iljadi toni. „Visokite temperaturi vlijaat nepovolno vrz kvantitetot i kvalitetot na proizvodot, odnosno `itata. Visokite temperaturi i suviot vozduh se odrazuvaat na fenofazata „nalevawe na zrnoto”, kako i „mle~nata i voso~na zrelost”. Vo navedenite fenofaza pri ekstremno nepovolnite temperaturi se dobiva t.n. „{uplivi zrna”. Temperaturata nad 32 Celziusovi stepeni i suv vozduh vo poslednite nedeli na zreewe na p~enicata se odrazuva negativno vrz kvalitetot na lebot zatoa {to e tesno povrzano ne samo so vkupnite belkovini vo `itoto, tuku i so odnosot pome|u belto~en azot i nebelto~en azot. Vrz toj odnos vlijae i temperaturata na po~vata”, objasnuva profesorot za plodnost na po~vata i mineralni i organski |ubriva, Vidoja Trpevski. Toj veli deka vo najnovite svetski istra`uvawa se spomenuva edna fiziolo{ka posledica nare~ena stres na rastenieto kako posledica na nepovolnite ekolo{ki faktori. Me|u mnogubrojnite stresovi, edni od najgolemite se „temperaturniot stres” i „su{astres”. „Umereno (blago poka~ena) temperatura (30-35 stepeni) po~nuva da vlijae vrz reproduktivnite organi kaj `itnite kulturi i nekoi gradinarski, taka {to se pojavuva sterilnost kaj cvetovite i„abortusi” ”, veli Trpevski. Zatoa e mnogu va`na mineralnata ishrana na rastenijata. Lo{iot balans na ishrana vlijae negativno vrz otpornosta na rastenijata kon ekolo{kite nepovolni faktori. Na ^ika{kata berza b vo junskata cena na p~enicata e 12 denari Cenite se izrazeni vo kuni Cenata ta na p~enicata e razli~na na dvete najgolemi berzi. ^ika{kata berza dava najvisoka cena za i kg p~enica i toa 12 denari. nari. Dodeka na londonskata berza cenata na p~enicata za 1 kg iznesuva 8 denari. Cenata na p~enicata e isto taka niska Francija, taka {to taa iznesuva 10 denari za kg kg. Za 2 denari poniska e cenata vo Ungarija Ungarija, ka i naberzite vo Francija kade {to 1 kg p~enica se otkupuva za 8 denari. Farmerite od regionot isto taka uka`uvaat deka cenata na p~enicata e niska i taa da bide 10 denari. Cenata na p~enicata vo Srbija iznesuva od 9,5 do 12 dinari, odnosno 6-7 denari za kg p~enica. Sava Vrbajac od Asocijacijata na privatni farmeri - Vojvodina veli deka farmerite se podgotvuvaat za novi protesti vo Srbija poradi toa {to cenata na p~enicata e mnogu niska i ne nao|aat nikakva poddr{ka od Vladata. Cenata na p~enicata vo Hrvatska e, isto taka, mnogu niska, odnosno 1 kg p~enica iznesuva od 0,78 do 0,95 kuni (6-8 denari). Od hrvatskiot Selanski sojuz pobaraa za{titnata cena na p~enicata da bide 1,20 kuni (10,25 denari). AVGUST 2010 | 5 NASTANI Poseta na FFRM vo Francija Razmena na iskustva za mlekoproizvodstvo ederacijata na farmerite vo RM zapo~na proekt so francuskata organizacija AFDI okolu razmenata na iskustvata za proizvodstvo i kvalitet na mlekoto. Za taa cel grupa na farmeri ~lenovi na FFRM od gostivarskiot region minatiot mesec bea vo poseta na Francija kade {to imaa mo`nost da vidat kako se raboti i kako se proizveduva mleko od strana na franskuskite farmeri. „Ona {to posebno ni ostavi vpe~atok e toa {to vnesuvaat novi tehnologii vo sto~arstvoto. Se primenuva kompjuterski na~in na molzewe, se odi na organsko proizvodstvo na mleko. Tajnata za organsko proizvodstvo se senoto koe ne se su{i na sonce tuku pod senka. Imaat i poseben i specifi~en na~in na hranewe na bikovi so cel da dobivaat kvalitetno meso”, veli Nuredin Abduli, ~len na UO na FFRM koj be{e del od delegacijata na FFRM vo Francija. Ona {to e karakteristi~no za zemjodelstvoto vo Francija e toa {to imaat golemi sto~arski farmi. Najmalata sto~arska farma ima 100 kravi. F Paket-uslugi na FFRM Smetkovodstvo na farma FRM zapo~na so nova aktivnost za voveduvawe na smetkovodstvena evidencija ja na proizvodnite rezultati, tro{ocite i prihodite na nivo na farma. Osnovnata cel na ovoj paket na uslugi {to gi nudi FFRM e da se poddr`at farmerite koi sakaat kaat da vovedat sistem za evidencija na proizvodnite rezultati i tro{ocite na farma. rma. Za realizirawe na ovaa aktivnost vo FFRM RM e podgotvena smetkovodstvena tetratka vo koja{to farmerite }e mo`at da vodat evividencija za svojata farma. Vrz osnova na dobienite informacii i farmerite }e mo`at racionalno, efikasno o i profitabilno da go planiraat proizvod-stvoto, da gi planiraat idnite aktivnos-ti i upotreba na sovremeni proizvodni tehniki za namaluvawe na tro{ocite za proizvodstvo i zgolemuvawe na prinosite, so {to }e se namali i cenata na zemjodelskite proizvodi. So toa }e se zgolemi konkurentnosta i pazarnite mo`nosti na finalnite makedonski zemjodelski proizvodi. F 6 | MOJA ZEMJA MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO POSTAVUVAWE NA KAMEN-TEMELNIK NA ADMINISTRATIVEN OBJEKT NA MINISTERSTVOT remierot Nikola Gruevski i ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski, go postavija kamen-temelnikot na novata zgrada na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo {to vo narednite 17 meseci }e se gradi na postojnata lokacija na Ministerstvoto vo Gradskiot park vo Skopje. Noviot objekt }e bide so osnova od 1.800 kvadratni metri i vkupna povr{ina od 5.900 kvadratni metri raspredelena vo prizemje i tri kata. Za negova realizacija se obezbedeni 4,5 milioni evra obezbedeni od Vladata na Republika Makedonija i Svetska banka preku Proektot za zajaknuvawe na zemjodelstvoto i pristap kon EU. Premierot Gruevski naglasi deka Ministerstvoto so godini funkcionira{e na pet razli~ni lokacii so {to otpo~nuvaweto so gradba na ovoj objekt ima golemo zna~ewe za Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopans tvo i e od isklu~itelna va`nost za zajaknuvawe na institucionalniot kapacitet pri implementacijata na politikata za razvoj na zemjodelstvoto i soo~uvawe na Republika Makedonija so predizvicite vo procesot na podgotovka na zemjata za pristap kon EU. Vo noviot objekt, kako {to ka`a Gruevski, }e bidat smesteni site oddeli na Ministerstvoto so {to }e se zgolemi nivnata efikasnost. Ministerot Dimovski poso~i deka izgradbata na noviot objekt }e ovozmo`i uslovi za nepre~eno i profesionalno izvr{uvawe na rabotnite obvrski na vrabotenite vo Ministerstvoto i podobruvawe na kvalitetot na uslugite kon zemjodelcite, zemjodelskite asocijacii i ostanatite korisnici na uslugite koi na edno mesto }e mo`at da dobijat sè {to im e neophodno. Toj naglasi deka celiot proces za anga`irawe firmi za proektirawe, nadzor i izvedba na novata zgrada na Ministerstvoto e sproveden soglasno procedurite na Svetska banka i Pravilnicite za nabavki vo ramki na EBOR zaemi i IDA krediti od 2004 godina. P 8 | MOJA ZEMJA MERKITE NA VLADATA ZA ZA[TITA NA P^ENICATA „Po nekolkute sostanoci i konsultacii so pretstavnici na melni~ko-pekarskata industrija i zemjodelcite, Ministerstvoto za zemjodelstvo i predlo`i, a Vladata gi prifati konkretnite merki za stabilizirawe na doma{niot pazar so p~enica. So ovie merki }e se sozdadat uslovi za navremen po~etok i kvaliteten otkup na p~enicata od novata rekolta”. Ova go istakna ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski, na sredbata so mediumite posvetena na poslednite merki na Vladata za za{tita na doma{niot pazar so p~enica i bra{no. „Vladata donese odluka za vrzuvawe na uvozot na p~enica i bra{no so otkupeni koli~estva doma{na p~enica i ja utvrdi interventnata cena za p~enicata od novata rekolta koja }e ja otkupi dr`avava za potrebite na Agencijata za stokovi rezervi. Soglasno odlukata, odnosot na koli~estvata uvezena i otkupena p~enica e 1:3. Ova zna~i deka uvoznicite treba da otkupat tri kilogrami doma{na p~enica za da uvezat eden kilogram bez carina. Za bra{noto, pak, soodnosot e eden sprema ~etiri, odnosno za uvoz na eden kilogram bra{no, potrebno e da se otkupat ~etiri kilogrami doma{na p~enica”, re~e ministerot Dimovski. Za da se namalat koli~estvata na p~en p~ enic ica a na p paz azar arot ot vvo o pe peri riodot na najjgolema ponuda i za da se osigura plasmanot na doma{noto `ito, Vladata, dodade ministerot, donese odluka do po~etokot na septemvri, mvri Agencijata za stokovi rezervi za potrebite na dr`avata da izvr{i interventen otkup na p~enica po cena od devet denari za kilogram. Koli~estvata {to }e gi otkupi Agencijata }e bidat definirani na edna od narednite vladini sednici. PREZENTIRANI POLITIKITE ZA DOGOVORNO PROIZVODSTVO I ZA ZDRU@UVAWE NA PRESPANSKITE ZEMJODELCI egulirawe na trgovijata preku dogovorno proizvodstvo, otkup na zemjodelski proizvodi vrz osnova na pismen dogovor, sklu~en za minimum 50 procenti od realiziranite koli~ini, najmalku 45 dena pred izvr{uvaweto na otkupot, nudi noviot Zakon za zemjodelstvo i ruralen razvoj koj e na sila. Vo dogovorot mora da bide naveden vidot na zemjodelskiot proizvod koj se prodava, negoviot kvalitet, cena i koli~ina. Mora da se nazna~i vremeto na va`nost na dogovorot, na~inot i rokot na isplata na otkupenite koli~ini, kako i odredbi za prestanuvawe i raskinuvawe na dogovorot. Ova im go prenese na zemjodelcite od Prespa, zamenik-ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Perica Ivanoski, na Forumot za politika za kvalitet i zdru`uvawe koj se odr`a vo Resen. Prezentiraj}i ja zakonskata ramka za dogovornoto proizvodstvo toj istakna deka izmena na dogovorot za otkup, dogovornite strani mo`at da napravat najdocna 10 dena pred predavaweto na proizvodot od dogovorot. „To~niot iznos na cenata se utvrduva najdocna na denot na otkupot, vo ramki na dogovoreniot opseg, no zemaj}i ja predvid pazarnata cena. Ako taa e povisoka od maksimalno dogovorenata, otkupnata cena e onaa koja so dogovorot e maksimalno dogovorena. Ako, pak, e poniska od minimalnata vo dogovoreniot opseg, toga{ taa }e bide minimalnata vo dogovoreniot opseg”, re~e zamenik-ministerot Ivanoski. Otkupot na zemjodelski proizvodi, dodade toj, se vr{i R na otkupni mesta odredeni od otkupuva~ot kade {to zadol`itelno se istaknuvaat cenite za sekoja kategorija i kvalitetot na zemjodelskite proizvodi, najmalku 10 dena pred po~etok na otkupot. „Isplatata na otkupenite koli~ini se vr{i najdocna vo rok od 30 dena od denot na otkupot. Dogovorot mo`e da predviduva i avansna isplata so isplata na ostatokot na vrednosta na proizvodot najdocna do 180 dena od denot na otkupot ili isplata na sredstva vo visina do 20% od vrednosta na proizvodot vo rok od 20 dena od denot na otkupot i rokot na isplata na ostatokot od vrednosta, ne podolgo od 180 dena od denot na otkupot. Proizvoditelot ne smee da sklu~uva dogovor za koli~ini na daden zemjodelski proizvod za koi ima sklu~eno dogovor so drug otkupuva~. Otkupuva~ot e dol`en da go izvesti MZ[V za sekoja izmena na odredbite od dogovorot vo rok ne podolg od osum dena od nastanatata izmena”, re~e zamenik-ministerot Ivanoski. Toj im objasni na proizvoditelite deka otkup na zemjodelski proizvodi mo`e da vr{i samo pravno lice koe e registrirano za prerabotka na zemjodelski proizvodi i za vr{ewe trgovija so zemjodelski proizvodi, a koe e zapi{ano vo registarot na otkupuva~i pri Ministerstvoto za zemjodelstvo. Soglasno Zakonot za zemjodelstvo i ruralen razvoj, pravnoto lice treba da e likvidno, odnosno da ima sredstva za otkup i da ima soodvetni objekti za vr{ewe na otkup na zemjodelski proizvodi. IZMENI NA ZAKONOT ZA \UBRIWA egulirawe na pazarot so mineralno |ubre preku zajaknati kontroli na proizvodstvoto, uvozot i prometot, predviduvaat zakonskite predlog-izmeni {to bea predmet na javna rasprava organizirana od Fitosanitarnata uprava pri Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Zakonot za |ubriwa e donesen vo 2007 godina, soglasno EU direktivite, no poradi pre~ki vo implementiraweto, se nametnuva potrebata od negovo menuvawe. Izmenite predviduvaat voveduvawe registri za proizvedenite, uvezenite i prepakuvanite |ubriwa, kako i za firmite-uvoznici, proizvoditeli i prepakuva~i. Ova prakti~no }e bidat klu~nite kontrolni mehanizmi. Del od novite re{enija se prepakuvaweto i registriraweto na zemjodelskite apteki koi }e prodavaat |ubriwa na malo. Momentno, proda`bata odi vo vre}i od po, na primer, 50 kilogrami, a na zemjodelcite ~esto, golemi koli~ini ne im R se potrebni. Trgovecot, pak, ne smee da gi otvora za da meri pomalku. So izmenite }e se dade mo`nost za prepakuvawe na |ubriwata, no aptekite }e bidat obvrzani da ja prijavat ovaa dejnost. Vakvoto re{enie im odi vo prilog na dvete strani. Postojniot Zakon se menuva i poradi ~estite poplaki na zemjodelcite deka ima malverazacii vo odnos na uvezenoto |ubre osobeno od aspekt na kvalitet. Zavisno od tipot na prekr{okot pri prometot so |ubriwata, noviot predlog-zakon predviduva pari~ni kazni, za fizi~ko lice od 500 do 1.000 evra, a za pravni subjekti od 3.000 do 10.000 evra. Uvoznicite, koi se generalno zadovolni od izmenite, predlo`ija so novata regulativa da se precizira rokot za pravewe laboratoriski analizi na |ubreto pri uvozot, {to dosega ne be{e slu~aj. Spored niv, tokmu analizite se naj~esta pri~ina za dolgoto ~ekawe na grani~nite premini. AVGUST 2010 | 9 AGENCIJA ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA ZEMJODELSTVOTO Kurtovska kapija Tehnologija za proizvodstvo ri odgleduvaweto na piperkata, kurtovskata kapija, kako na otvoreno, taka i vo za{titen prostor, vo tekot na vegetacijata ima potreba od niza merki so cel da se ovozmo`i normalen razvoj i rastewe na piperkata. Kopaweto i pra{eweto na mladite rastenija se izveduva po vkorenuvaweto ili 15-20 dena po rasaduvaweto. Celta e razrovuvawe na gorniot ili povr{inski sloj, ovozmo`uvawe na podobar toploten ili vozdu{en re`im, uni{tuvawe pleveli. Se prepora~uva i ma{inska obrabotka, no prethodno redovite treba da bidat precizno odredeni. Naj~esto upotrebuvani sorti se: kurtovskata kapija, palane~ko ~udo, amfora, slonovo uvo. No, vo praktikata treba da se zasadi sortata {to ja bara sopstvenikot na prerabotuva~kiot kapacitet vo zavisnost od tipot na proizvodstvoto (su{ewe, kiselewe, ajvar,...). Edna od osnovnite merki pri odgleduvaweto e navodnuvaweto. Pove}eto od proizvoditelite pravat ogromni gre{ki vo na~inot ili odreduvaweto na vremeto na navodnuvawe. Dosega{nata praktika poka`uva deka se navodnuva bez prethodno izvr{ena analiza na vodata, a naj~esto navodnuvaweto e po brazdi i sistem kapka po kapka. Zadocneto ili, pak, prekumerno navodnuvawe lo{o se odrazuva na razvojot na rastenieto, a podocna i na samiot prinos i kvalitet. Mnogu e bitno navodnuvaweto da se vr{i vo ranite utrinski ~asovi ili docna nave~er bidej}i dnevnite temperaturi se mnogu visoki i pri doa|awe na vodata vo dopir so korenoviot vrat se sozdavaat uslovi za pojava na parazitski zaboluvawa. Po obilnite vrne`i na podra~jeto se zabele`ani mnogu golemi {teti pri {to nekoi od rastenijata ili povr{ini celosno propadnaa. Tamu kade {to navodnuvaweto se izveduva preku sistem kapka po kapka, se regulira i vla`nosta, a se upotrebuvaat i |ubriva za prihranuvawe. Normalniot razvoj na piperkata vo strumi~kiot region e tesno svrzan so klimatskiot faktor, t.e. razlikata pome|u dnevnite visoki temperaturi i no}nite niski temperaturi, rastenijata te{ko ja podnesuvaat poradi {to doa|a do nepravilen razvoj kaj listovite i cvetovite i podocna takvite rastenija ne se vo sostojba normalno da plodonosat. P Normalniot razvoj na piperkata vo strumi~kiot region e tesno svrzan so klimatskiot faktor, t.e. razlikata pome|u dnevnite visoki temperaturi i no}nite niski temperaturi, rastenijata te{ko ja podnesuvaat poradi {to doa|a do nepravilen razvoj kaj listovite i cvetovite i podocna takvite rastenija ne se vo sostojba normalno da plodonosat. Pi{uva: Dipl. in`. agr. Stojan Gligorov, APRZ Strumica 10 | MOJA ZEMJA na kvalitetna piperka \ubreweto vo praktikata se sproveduva bez analiza na po~vata. Obi~no se dodava arsko |ubrivo pred esenskoto orawe, pred seidba mineralni |ubriva NPK i prihranuvawe so kalium i kalcium. Prepora~uvame koli~inata na mineralnite |ubriva da se odreduva vrz baza na potrebite i sodr`inata na hranlivi materii po izvr{enata analiza na po~vata. Prihranuvaweto e mnogu va`na agrotehni~ka merka. Potrebni se barem dve prihranuvawa, a za prinos od nad 35 t/ha potrebno e i treto prihranuvawe. Prvoto se izveduva okolu 20 dena po rasaduvaweto so azotno |ubrivo, na pr. KAN, okolu 250-300 kg/ha. Vtoroto e 20 dena po prvoto so kombinirani |ubriva NPK, so 200 kg/ha KAN i 200 kg/ha 1030-20 ili 15-15-15. Ako ima potreba od treto prihranuvawe, toga{ se odi kako vo prethodnoto prihranuvawe. Za{titata vo dosega{nata praktika na proizvoditelite naj~esto bazira{e na sopstveni iskustva, poradi {to nastanuvaat golemi {teti, no tamu kade {to proizvoditelite baraat za{titata da bide pod nadzor na stru~no lice, rezultatite se vidlivi. Se prepora~uva sredstvata za za{tita na piperkata da se koristat koga uslovite vo sredinata se pogodni za razvoj i pojava na bolesti i {tetnici. Za bolestite, pred sè, prepora~uvame da se koristi nezarazena po~va i voda, dodeka koga ima pojava na virusi, najdobro po pojavata na vektorite na virusi (vo{ki, cikadi, tripsi) da se izvr{i tretirawe so kontaktni insekticidi. Naj~esti bolesti na piperkata vo strumi~kiot region se polegnuvawe na rasadot (Rhizostonia solani, Pythium sp.), plamenica na piperkata (Phytophora capsici), verticilioznoto venewe (Verticillium albo-atrum), virus na mozaikot na krastavicata (CMV), virus na mozokot na tutunot (TMV). Najva`ni {tetnici na piperkata se lisnite vo{ki (Myzus persicae, Aphis gosipii), lisnite sovici (Mamestra brassicae, M.oleraceae), belokrilka, trips, itn. Preporaka za odgleduvawe na kurtovskata kapija: da se organizira proizvodstvoto isklu~itelno vrz baza na odnapred sklu~eni dogovori so prerabotuva~kite kapaciteti. AVGUST 2010 | 11 GRADINARSTVO Mitat Ismailovski od Budakovo, Mogila Za{teda na vreme i rabotna raka. Od seewe, pa sè do berba, site operacii mo`e da gi zavr{i eden ~ovek. A, pette hektari se seat za eden ~as. Od pette hektari zemjodelska povr{ina, Ismailovski planira da sobere okolu 250 tona industriski domati i da zaraboti okolu 950.000 denari Pi{ uva: Marija Kotevska itat Ismailovski od selo Budakovo, op{tina Mogila, za prv pat ovaa godina poseal industriski domati na pet hektari. Ovoj 45-godi{en zemjodelec obrabotuva okolu 300 hektari zemjodelska povr{ina, od koja 270 hektari dr`avno i 30 hektari privatno zemji{te. Toj veli deka idejata da posee industriski domati proizleguva od obezbedeniot plasman vo Domatarata vo Bitola, no i poradi toa {to go odbral istiot vid na domat {to taa go proizveduva i prerabotuva. M Tehnologija na proizvodstvo „Domatite se seat od 15 mart do 1 maj, a stasuvaat za berba za 100 dena. Zemjodelskata povr{ina treba da bide dobro izorana najmalku tri pati. Isto taka, treba da bide na|ubrena so 15:15:15 (pet vre}i na eden hektar). Pred seidba, povr{inata treba da se za{titi od pleveli i se pominuva so valjak za da se izramni povr{inata. Potoa, so pnevmatska sealka (vakuumska) se seat domatite. Pnevmatskata sealka e univerzalna, dopolnitelno se kupu- 12 | MOJA ZEMJA vaat ~etiri plo~ki koi se specijalni za seewe na domatot na odredeno rastojanie i dlabo~ina. Vo slu~ajov, taa se nagoduva da go pu{ta domatot vo zemjata na ~etiri santimetri (ne podlaboko bidej}i semeto mo`e da skape. Rastojanieto me|u redovite treba da iznesuva najmalku 70 santimetri, a od koren do koren 30 sm. Semeto treba da nikne za okolu 8-10 dena, zavisno od vremenskite uslovi. Otkoga }e nikne semeto i }e dostigne visina od okolu 10 sm., domatite se kopaat so pra{a~i ili kultivatori postaveni na traktor. Koga }e napravat 20 santimetri, povtorno se opra{uvaat protiv insekti i se prihranuvaat preku listovite. Poslednoto prihranuvawe e vo periodot pred cutewe i se izvr{uva preku listovite. Navodnuvaweto e preku brazdi. Sekoj vtor red se trapi, a ne sekoj red, zatoa {to na vakov na~in domatite nemaat uslovi da skapat vo voda”, vaka Ismailovski nakratko ja opi{a tehnologijata na odgleduvawe industriski domati. Od pet hektari zemjodelska povr{ina, Ismailovski planira da sobere okolu 250 tona industriski domati i da zaraboti okolu 950.000 denari. Toj otkriva deka sklu~il dogovor so fabrikata za domati od Bitola. Semeto go dobil od fabrikata, besplatno, dodeka |ubreto i za{titnite sredstva isto taka gi dobil od fabrikata, no pla}aweto }e go realizira otkoga }e gi predade domatite. Dokolku godinava sè odi spored planiranoto, ovoj zemjodelec vo idnina planira da go pro{iri proizvodstvoto na industriski domati. Ismailovski pojasnuva deka se odlu~il da see domati, a ne da gi sadi, kako {to pravat site zemjodelci, zatoa {to e polesno za rabota. „Poekonomi~no e direktno da se see, otkolku da se sadi, korenot e pojak i bara pomala upotreba na za{titni sredstva, za razlika od sadeweto koga rastenieto treba da se rasaduva i da se anga`ira rabotna raka. Na vakov na~in se za{teduva vreme i rabotna raka. Od seewe, pa sè do berba, site operacii mo`e da gi zavr{i eden ~ovek. A, pette hektari se seat za eden ~as. Dopolnitelna rabotna raka }e anga`iram samo za berbata”, nè uveruva Ismailovski. Modrite patlixani aktuelni od prolet do esen GRADINARSTVO КИЛОГРАМИ РОД ОД ЕДЕН КОРЕН Pi{ uva: Antoanela Dimitrievska odrite patlixani se vkusen zelen~uk koj e prisuten na doma{nite trpezi vo tekot na skoro celata godina, no najbarani se vo leto, za tradicionalniot pe~en makedonski pinxur, i naesen, za makedonskiot ajvar. Sekako, toj e dominanten vo malixanoto, vkusen specijalitet sli~en na ajvarot, sostaven del e na makedonskata musaka, no se podgotvuva i kako pohuvan i pr`en i na u{te desetici na~ini i vo vkusni specijaliteti. 26-godi{niot Ivan Ocedov od Veles e proizvoditel na modar patlixan. Proizvodstvoto na modrite patlixani vo semejstvoto na ovoj mlad bav~anxija e tradicija koja se prenesuva od koleno na koleno. Toj objasnuva deka modriot patlixan vo negovoto poznato vele{ko semejstvo, Ocedovi, se sadi ve}e trieset godini. „Vo mesnosta Bav~i vo Re~ani go sade{e dedo mi, sè u{te go odgleduva i tatko mi, Andreja, a sega i jas. Veruvam deka ovaa tradicija }e ja prodol`i i mojot dveipolgodi{en sin, Andreja”, veli Ivan. Toj pojasnuva deka vo tekot na godinata tie imaat dve proizvodstva, proletno - letno i letno - esensko. Prvoto e isklu~itelno pod folii, a vtoroto na otvoreno, vo bav~a. „Podgotovkite M za prvoto proizvodstvo pod folii, odnosno seeweto na modrite patlixani go zapo~nuvame vo fevruari, a se rasaduva vo mart. Prvata berba e okolu 15 maj, a bereweto trae sè do 20 avgust. Inaku, modriot patlixan se sadi na rastojanie od 40 - 50 sm pome|u korenite i 60 sm pome|u redovite”, objasnuva Ocedov. Toj ima tri folii od koi sekoja e dolga 25 metri, a {iroka pet metri i se opremeni so sistem kapka po kapka. „Investicijata e skapa, no ako dobro go obraboti{ rastenieto (a treba i dva pati da se skopa), mo`e od eden koren da se dobie rod od 15 do 20 modri patlixani vo tekot na berbata koja{to trae dva meseca. Ili, vo prosek, od eden koren ima rod okolu tri kilogrami. Modrite patlixani ~esto dostignuvaat golemina i do 700-800 grama i od eden takov patlixan mo`e da se podgotvi cel ru~ek”, raska`uva mladiot bav~anxija. Za modrite patlixani {to gi sadi v bav~a semeto go frla na 15 april, a okolu 10 juli gi rasaduva na bav~ata. Od frlaweto na semeto do rasaduvaweto mora da pominat 50 dena. So berba vo bav~ata po~nuvaat po 20 avgust i se bere sè do prvata slana, nekade do oktomvri. Patlixanot vo toj period glavno se kupuva za podgotovka na ajvar AKO DOBRO SE ODGLEDUVA RASTENIETO, EDEN KOREN MO@E DA DADE ROD OD 15 DO 20 MODRI PATLIXANI, VO TEKOT NA DVA MESECA, KOLKU [TO TRAE BERBATA. ILI VO PROSEK, OD EDEN KOREN SE DOBIVA OKOLU TRI KILOGRAMI ROD. MODRITE PATLIXANI ~ESTO DOSTIGNUVAAT GOLEMINA I DO 700-800 GRAMA i druga zimnica. Ocedov veli deka modriot patlixan mora da se prska za da se za{titi od {tetnikot poznat kako zlatica, koj go jade cvetot. „Mora da se prska na dve nedeli, bidej}i samo taka mo`e da se za{titi modriot patlixan. Na{ite stari porano ne prskale, no sè bilo zdravo i nemalo vakvi {tetnici”, veli Ivan. Trite folii se prostiraat na {est dekari, a vo bav~ata ima u{te 400 kvadratni metri so modri patlixani. Od edna folija bere vo prosek po dva tona, a vkupno bere okolu 6,5 tona. Prodava glavno na vele{kiot pazar i na golemo po piqarite niz gradot i sekade kade {to ima pobaruvawe za modriot patlixan. Ocedov pojasnuva deka ako se ima volja za rabota, no i ako vredno se raboti zaedno so celoto semejstvo, od modriot patlixan mo`e i pristojno da se zaraboti i `ivee. AVGUST 2010 | 13 GRADINARSTVO RUBRIKA Nadnaslov Sovremeno odgleduvawe na fenikulum Makedonija – pogodna za proizvodstvo na anason Spored sega{nite propisi, propisi plodot o od fenikulumot vo proda`ba treba da gi ispolnuva ovie uslovi: sodr`ina na voda do 12%; sodr`ina na pepel do 9,5%; pepel nerastvorliv vo kiselina ne pove}e od 2,5%; vo zrnoto treba da sodr`i najmalku 2,0 ml isparlivo maslo vo 100 grama zrna, a melen najmalku 1,6 ml isparlivo maslo; drugi primesi ne pove}e od 2 %. Pi{uva: prof. d-r Zlatko Arsov enikulumot e lekovito, aromati~no, za~insko rastenie. Semeto (Foeniculi fructus) od ova rastenie sodr`i okolu 2-7% eteri~ni masla, okolu 18% obi~no maslo, okolu 20% proteini i okolu 5% {e}er. Esencijalnoto maslo (aetheroleum Foeniculi) se sostoi glavno od anetol (50-60%) i fenhan (20%). Masloto i semeto od fenikulum se koristat vo medicinata protiv poduenost, za zajaknuvawe na apetitot i za lekuvawe na respiratorni zaboluvawa. Vo parfimerijata i kozmetikata se koristi za ~uvawe miris, toaletna voda, za pravewe pasta za zabi. Vo prehranbenata industrija se koristi za pravewe rakija-anasonka, mastika, likeri, bonboni, gumi za xvakawe itn. Anetolot mu dava prijaten miris na masloto i sladok vkus, ima profilakti~ka i antisepti~ka mo}. Narodot prigotvuva i ~aj za lekuvawe na organite za varewe i di{ewe. Maslenite poga~i se koristat za ishrana na dobitokot. Rastenieto {to kaj nas, vo Makedonija, go narekuvame anason ne e anason vo botani~ka smisla, tuku e krupnosemen varietet na fenikulumot (Foeniculum vulgare var. dulce). Imeno, vistinskiot botani~ki vid na anason (Pimpinella anisum L), iako pripa|a na istata familija (Apiaceae; {titocvetni), ima poinakva morfologija, plodot e positen, a gi sodr`i istite eteri~ni masla kako i fenikulumot. F Rastenie Socvetie Seme 14 | MOJA ZEMJA Fenikulumot denes se odgleduva na golemi povr{ini vo centralna i ju`na Evropa, aziskite zemji (Indija, Kina, Japonija), Afrika (oazite na Sahara), Brazil i Argentina. Svetskoto proizvodstvo na fenikulum, anason i korijander se ceni na okolu 500 iljadi toni. Najgolemi proizvoditeli na seme, voedno i izvoznici, se Sirija, Iran, Turcija, Maroko i drugi mediteranski zemji. Vo Makedonija glavno se odgleduva vo centralnite i ju`nite delovi, a osobeno vo po{irokoto podra~je na Veles. Na{ata zemja ima povolni uslovi za odgleduvawe na fenikulum. Za `al, to~nite povr{ini na koi se odgleduva ova rastenie, oficijalnata statistikata ne gi bele`i. Fenikulumot (Foeniculum vulgare var. dulce) koj se odgleduva kaj nas e zastapen preku dvegodi{ni ili trigodi{ni mesni sorti - populacii. Vegetacijata na ednogodi{niot fenikulum e relativno dolga i trae od 125 do 130 dena i se slu~uva semeto da ne sozree, pa zatoa proizvoditelite se orientirani kon pove}egodi{no odgleduvawe na edna ista povr{ina. Agrotehnika na fenikulum za zrno Ekolo{ki uslovi. Fenikulumot e toploqubivo rastenie i za ontogenetskiot razvoj bara umerena klima so topli leta i blagi zimi. Semeto po~nuva da rti na temperatura 6-8°C, a najgolema rtlivost ima na 15-16°C. Za vreme na vegetacijata se potrebni povisoki temperaturi, osobeno vo cvetaweto koga za nego najdobra temperatura e 20-22°C. Ako za vreme na cvetaweto zaladi ili pri do`dlivo vreme oploduvaweto e necelosno, prinosot e pomal. Pri dolgi su{ni periodi nastanuva abortirawe na cvetovite. Vla`nost e potrebna i pri niknuvaweto na semeto. Solidni prinosi se dobivaat na rastresiti i umereno plodni po~vi. Pesoklivi i glinesti po~vi ne se pogodni. Agrotehnika. Fenikulumot nema posebni barawa vo odnos na pretkulturata, no prioritet se dava na `itnite kulturi. Imeno, po `etvata na `itata ima dovolno vreme za sproveduvawe na agrotehni~kite merki. Pretkulturite ne treba da se od edno isto semejstvo (na primer, morkov, magdonos, kopar itn.) poradi toa {to imaat zaedni~ki {tetnici, bolesti i poradi dominantnite plevelni vidovi. Osobeno e va`no po~vata da ne e zarazena so svilarka. Na istoto mesto fenikulum mo`e da se odgleduva samo po 3-4 godini. \ubrewe. Visok prinos na seme i eteri~no maslo se postignuva samo so pravilno |ubrewe na po~vata so |ubriva koi obi~no sodr`at fosfor i mnogu malku azot. Zgolemenite dozi na azot predizvikuvaat pojak razvitok na zelena masa na smetka na semeto. \ubrivoto, fosfor i kalium, se vnesuva vo po~vata Nasad fenikulum pred cvetawe Nasad fenikulum vo cvetawe od naesen, a azot naprolet pred seidbata i toa vo koli~estva 30 kg/ha azot, 80-100 kg/ha fosfor i 40-60 kg/ha kalium. Podgotovka na po~vata. Za da ponikne brzo i ramnomerno, na fenikulumot mu e potrebna dobro obrabotena po~va so mnogu vlaga. Zadol`itelno se vr{i dlaboko esensko orawe, dodeka naprolet se vr{i plitko orawe i pretseidbena obrabotka na po~vata. Seidba. Fenikulumot ima relativno dolga vegetacija i zatoa mora da se see {to e mo`no porano vo prolet, do sredinata na mart. Sekoe odlo`uvawe na seidbata po pravilo go namaluva prinosot. Kaj nas ne mo`e da se nabavi sertificiran semenski materijal, pa za seidba se koristi seme od prethodnata godina (so 94% ~istota, minimum 75% rtlivost i 14% vla`nost i bez seme od svilarka-kuskuta). Seeweto se vr{i ra~no na rastojanie pome|u redovite od 40 do 50 sm pri {to na dol`inski metar se seat 50-70 semki ili seidba vo t.n. gnezda ili ku}i~ki na rastojanie od 40x40 sm ili 50x30 sm so pu{tawe na nekolku semki vo edno gnezdo na dlabo~ina 3-4 sm. Pri seidba vo redovi se potrebni 10-12 kg/ha seme, a pri gnezdova seidba se potrebni okolu 7 kg/ha seme. Posean vo redovi, fenikulumot mora da se proret~uva na 20-30 sm, a posean gnezdovo se proret~uva na 2-3 rastenija bidej}i se razgranuva i na rastenijata im treba mnogu prostor. Nega na posevot. Negata na posevot se sveduva na dve plitki okopuvawa. Prvoto e otkako rastenijata }e dostignat viso~ina 10-15 sm, a vtoroto otkako rastenijata }e dostignat viso~ina od 30 sm, pri {to i malku se zagrnuvaat. Sovremenite soznanija prepora~uvaat pointenzivna nega koja{to treba da zapo~ne vedna{ po seidbata, a pred poniknuvaweto. Za{titata od pleveli se vr{i so kombinacija na „metolaklor” i „prometrin” (3+2 kg/ha), vo kombinacija so kultivacija na po~vata. Pri dopolnitelna pojava na pleveli za{tita se vr{i so „linuron” (2 kg/ha). Ako se pojavat tesnolisni pleveli, se primenuvaat soodvetni graminicidi. Od maj, koga fenikulumot intenzivno raste i gi zatvora redovite, sè do `etvata, pove}e ne se potrebni merki za za{tita od pleveli. Ako se pojavat {tetni insekti, za{titata se vr{i so preparati na baza na „dimetoat” (0,5-1,5 litar preparat/ha). Vo slu~aj na napad na svilarka – ako napadot e mal, se vr{i kornewe na tie rastenija, a ako napadot e pojak, se tretira na zarazenite mesta so „parakvat” ili „dikvat”. Vo merkite na nega pripa|a i sreduvawe na nasadot po `etvata. @etva. Semeto od fenikulumot sozreva neramnomerno. Vo na{i uslovi se bere ra~no, obi~no dva pati. Prv pat vo sredinata na avgust, a vtoriot kon krajot na septemvri. Prviot pat se otsekuvaat {titovite, a vtoriot steblata i se ostavaat vo otkosi. Po potsu{uvaweto se vr{i na obi~ni vr{alki ili so gazewe, po {to treba da se vee. Vremeto na `etva e koga na semeto }e se pojavat nadol`ni sivi linii, a bojata preo|a od zelena vo `oltenikavozelena. Esenskite do`dovi i rosata ja menuvaat bojata kon siva i takvoto seme, iako po sodr`inata e ednakvo kvalitetno, na pazar e pomalku ceneto. Prinosot na seme, so ogled na toa deka se odgleduva pri niska agrotehnika i na siroma{ni po~vi, e relativno nizok i iznesuva 600-900 kg/ha. Pri povisoka agrotehnika se evidentirani prinosi od nad 1.200 kg/ha. Na golemi povr{ini `etvata se izvr{uva so `iten kombajn, ednokratno (so zatvorawe na izlezniot otvor na vozdu{nata struja od ventilatorot). Mehanizmot za berewe (heder) treba da se podigne taka {to steblata gi kosi pod dolnite cvetovi na povr{ina od 70 do 80 sm na po~vata. @etvata treba da po~ne koga se sozreani 50-55% od plodovite, bidej}i taka semeto pomalku se osipuva. Po `etvata vedna{ se otstranuvaat primesite i {turite zrna, a po potreba mo`e da se vr{i i dosu{uvawe na temperatura od 38°C. Mastikata, tradicionalen alkoholen pijalak na ovie prostori (na gr~ki: uzo, na turski: jeni raki) e rakija na koja pri pe~eweto e dodaden fenikulum, malku mastiks smola i drugi za~ini. Koga vo mastikata }e se stavi voda, pobeluva i se razviva prijaten miris. Mastikata mo`e da bide i korisna napivka, ako se konsumira vo mali koli~estva. Proveren recept za mastika Karanfil~e-klin~iwa 20 Grama Mastikos 30 Grama Pepermint 4 Paket~iwa Vanila vo stap~iwa 2 Stap~iwa Fenikum-anason 4 Kilogrami Morski orev~iwa 1 Par~e Kromid 2-3 glavici Klav~iwa 2-3 par~iwa Jaglen - drven 2-3 grsta [e}er vo kocki 1 kilogram Med 1 kilogram Na~in na rabota: Vo kazanot se stavaat 100 litra rakijadoto~ka so ja~ina od 25 do 30 Celziusovi stepeni. Rakijata mo`e da bide grozdova, ovo{na ili me{ana. Vo rakijata se stava anasonot 10-13 ~asa pred vareweto za da nababri. Morskoto orev~e se tol~i, kromidot se se~e na ~etiri dela i zaedno so 1, 2, 3, 4, 8 i 9 se stavaat vo kazanot so rakijata. So medot se prema~kuva vnatre{nata strana na poklopecot od kazanot. [e}erot vo kocka se stava vo ~orap zaka~en na vulata, taka {to rakijata te~e niz nego. Vnimanie: Koga }e prote~e bela rakija da se prekine so vareweto (najdocna po 2-3 litra otkoga }e prote~e belata rakija). AVGUST 2010 | 15 GRADINARSTVO Jasmina Velkovska od Jurumleri BLITVATA I RUKOLATA GO OSVOJUVAAT MAKEDONSKIOT PAZAR Pi{uva: Monika Risteska Blitva od sortata „Franchi” i rukola od sortata „Coltivata” se del od gradinata od okolu eden hektar na Jasmina Velkovska od Jurumleri, edna od retkite makedonski zemjodelci koi ne se pla{at od rizik. Tokmu Velkovska e edna od prvite koi zapo~naa da odgleduvaat blitva i rukola na na{ive prostori i re~isi edinstvenata koja proizvodite {to gi prodava gi odgleduva samostojno, so sopstven trud i maka, ne vr{ej}i otkup od drugi proizvoditeli: „Blitvata ja sadam ve}e 15 godini, a ruko„ZA ZDRAVO lata {est godini”, veli Velkovska. „Jas bev prvata @IVEEWE TREBA {to ponudi rukola na pazarot”, dodava taa. Zemjodelstvoto e prvata profesija na ovaa 36-godi{na `ena koja{to ja raboti so mnogu qubov i posvetenost ve}e 18 godini ZDRAVO RABOTEWE, A ZA USPEH NE TREBA STRAV OD RIZIK DA SE ISPROBA NE[TO NOVO”, TVRDI Za `al, makedonskoto naselenie sè u{te ne gi poznava dovolno ovie kulturi. „Rukolata najprvo ja otkupuvaa restoranite, a na tezgite e aktuelna vo poslednive tri godini”, istaknuva Velkovska. Taa proizveduva i drug VELKOVSKA, EDNA vid na zelen~uk, kako i bilki, bidej}i kako {to OD RETKITE @ENI samata tvrdi, podobro e da se ima pogolema i POSVETENI NA raznovidna ponuda, no vo pomali koli~estva. ZEMJODELSTVOTO Sepak, Jasmina e zadovolna od pobaruva~kata na novitetite, bidej}i sekojdnevno prodava po 30-40 kitki od ovie kulturi. Za kvalitetot na kitkite: blitva i rukola, pa{kanat, celer, dajkon, prokeq, bosilek, nane, magdonos, kopar, kako i trupki vo esenskiot period, no i morkov i cveklo vo tekot na celata godina - Jasmina garantira deka gi odgleduva na priroden na~in. „Se trudam da ne koristam {tetni preparati za za{tita, a i |ubrivoto {to go koristam ne e ve{ta~ko, tuku {talsko”. Velkovska naj~esto koristi ra~na sealka So mala pomo{ od svoeto potesno semejstvo, svoite proizvodi Velkovska gi podgotvuva sekoja ve~er za nautro u{te od sedum ~asot sve`i da gi naredi na svojata tezga na Zelenoto pazar~e vo Skopje. Iako od edna kitka rukola i blitva taa zarabotuva samo 10 denari, a kirijata za tezgata zaedno so pridonesite ja ~inat duri 10 iljadi denari mese~no, sepak taa uspeva da zaraboti sredna mese~na plata, pa duri i da si dozvoli letuvawe na more, {to svedo~i za nejzinata posvetenost na rabotata. Koga stanuva zbor za tehnologijata na proizvodstvo, Velkovska za svoite kulturi veli: „Ne se te{ki za odgleduvawe, no rukolata moram da ja sadam tri pati godi{no, bidej}i taa e ednogodi{na i koga vremeto zaladuva se pojavuva seme”. Blitvata i rukolata gi odgleduva pod folii, koi gi pokriva so zeleni konopni mre`i, za da gi za{titi od jakite son~evi zraci vo letniot period, a gi navodnuva so sistemot „kapka po kapka” sekoja ve~er, isto kako i ostanatite nejzini kulturi. Ovaa mlada zemjodelka prepora~uva da konsumirame {to e mo`no pove}e zelen~uk: „Vo letniot period blitvata pretstavuva idealna zamena za spana}. Od nea mo`e da se napravi sarma, pita, pa i ~orba, a rukolata, pak, e najdobro da se jade vo sve`a sostojba vo vid na salata. Najidealna e vo kombinacija so marula ili domat, a u{te podobra dokolku se za~ini so maslinovo maslo i susam”. Cvetot na rukolata izgleda i mirisa prekrasno, no specifi~niot vkus na ova rastenie e ona {to i dava neodoliv akcent na sekoja salata. Na{ata sogovorni~ka ne se `ali od svoeto zanimawe iako e anga`irana re~isi od utro do mrak. „Ne e lesno, no za zdravo `iveewe, treba zdravo rabotewe!” Predizvik na Stev~e Andonov OVO[TARSTVO ORGANSKA MODRA SLIVA – MAKEDONSKI BREND Organskite ovo{ni drvca najmnogu nega baraat vo tekot na proletniot period, pri {to e potrebna posebna i intenzivna nega so preparati dozvoleni od sertifikacionoto telo Pi{uva: Biljana Petrovska - Mitrevska ladiot farmer Stev~e Andonov od Mustafino na 10 dekari odgleduva modri slivi na organski na~in. Andonov, koj e ~len na zemjodelskata kooperativa DEMETRA i zdru`enieto na organski proizvoditeli Ov~epolski Eko-proizvod, veli deka od zemjodelstvoto mo`e da se `ivee i poddr{ka za toa ima i od svojata sopruga i trite deca. @elbata za zanimavawe so ovo{tarstvo toj ja nasledil od svojot tatko. „U{te kako dete so tatko mi sadev jabolka, kru{i, malini, vi{ni i toa mo`am da ka`am deka mi e vo krvta. Sega re{iv samostojno da se zanimavam so toa i se opredeliv za odgleduvawe na modri slivi na organski na~in. Ovaa godina e treta i momentno ja o~ekuvam prvata berba od eden hektar povr{ina”, veli Andonov. Toj od slednata godina o~ekuva zarabotuva~ka i se nadeva deka }e izvezuva organska modra sliva kako kreiran makedonski brend i na stranskite pazari. Stev~e ima dobieno sertifikat za organsko proizvodstvo. Toj modrite slivi gi tretira so organski |ubriva. „Organskite ovo{ni drvca najmnogu nega baraat vo tekot na proletniot period, pri {to e potrebna posebna i intenzivna nega so preparati dozvoleni od sertifikacionoto telo. U{te pri samoto sadewe se stava po edna lopata arsko |ubre pome{ano so zemja. Slednata godina, na sekoe drvce se stava po 3-4 lopati pregoreno ov~o |ubre. Treba da se navodnuva na sekoi 15-20 dena. Ovaa godina, isto taka, pome|u redovite zasadiv treva koja{to }e pomogne za stabilnosta na po~vata i nejzino dopolnitelno |ubrewe”, objasnuva Andonov. Spored nego, golem problem za malata pobaruva~ka na organski proizvodi e toa {to na makedonskiot pazar potro{uva~ite sè u{te ne razlikuvaat organski od neorganski proizvod. M Stev~e Andonov ima sertifikat za organsko proizvodstvo 10 dekari zasadeni so modri slivi AVGUST 2010 | 17 RUBRIKA Nadnaslov OVO[TARSTVO Smokvata, eden od najstarite ovo{ni vidovi Slatkoto od divi smokvi – makedonski specijalitet Voda, {e}er, divi smokvi i malku limontuz. Toa e osnovniot recept za slatkoto, no sepak pretstavuva tajna vo koja ne mo`at da navlezat nitu vrvnite kulinari Pi{uva: Olivera Stefanoska, koordinator za proektot „Divi smokvi” o jugoisto~niot del od Makedonija vo koj spa|aat op{tinite Dojran, Gevgelija, Valandovo i Bogdanci, vladee suptropskata klima i blagodarej}i na nea vireat i divite i pitomite smokvi. Povolnata ekolo{ka sredina, ~istiot vozduh, zdravata voda koja se koristi duri i za piewe ovozmo`uvaat ovie ovo{ki da imaat vrven kvalitet. Divite smokvi se osobeno interesni za doma}inkite zatoa {to od niv mo`e da se podgotvi neverojatno vkusno slatko koe ima specifi~en vkus, ubav miris i privle~na zelena boja. Slatkoto od divi smokvi se koristi vo kulinarstvoto za pravewe rolati, bombici, torti i razni ovo{ni kola~iwa. Specifi~en vkus mu dava na sladoledot od vanila koj mo`e da bide pro{aran tokmu so slatkoto od divi smokvi. Za razlika od pitomite smokvi koi se berat vo avgust i nivnoto meso e crveno, divite smokvi ne zreat, mesoto im e belo i se berat od sredinata na april do krajot na maj. So cel da se vratime na konsumiraweto darovi od prirodata i da go prika`eme i spodelime tradicionalniot recept na slatkoto od diva smokva, godinava vo april se organizira manifestacijata „Promocija na slatko od diva smokva”. Slatkoto od diva zelena smokva pretstavuva tradicionalen makedonski desert tipi~en za jugoisto~nite predeli na dr`avata. Voda, {e}er, divi smokvi i malku limontuz. Toa e osnovniot recept za slatko od smokvi. No, tajnata na magijata {to ja V Slatko od zeleni smokvi 1 kg smokvi 3 kg {e}er 1 limon 18 | MOJA ZEMJA ima slatkoto ne ja znaat nitu vrvnite svetski kulinari. Slatkoto od diva smokva vleze na listata na za{titeni proizvodi, za {to golem udel imaat gostite od Italija, koi }e go promoviraat niz celiot svet, a nekolku `eni koi go podgotvuvaat ova slatko }e u~estvuvaat na pove}e me|unarodni saemi za hrana. Na smokvite im se ~istat dr{kite i se produp~uvaat so igla za pletewe. Se varat vo devet vodi (koga vodata }e zovrie, se istura – postapkata se povtoruva devet pati). Se stavaat smokvite vo cedalka (|er|ev). Se podgotvuva {erbet od 3 kg {e}er i voda kolku da go pokrie {e}erot. Koga }e zovrie, se stavaat obarenite smokvi. Se vari dodeka {erbetot da dobie gustina. Tenxereto se pokriva so mokra krpa. Vo teglite se sobira ladno, vo sekoja tegla se stava par~ence limon. Zreli smokvi Vo Gevgelija, pak, se odr`uva „Smokvijada”. Ovaa manifestacijata e posvetena na ukrasnoto drvo smokva, koe{to e prisutno vo sekoj dvor vo Gevgelija, kako i na golemi zasadeni povr{ini. Smokvite se rasko{ni drvja so golemi rastresiti kruni, so prepoznatlivi petodelni, dlaboko zase~eni listovi, sli~no kako na divite smokvi. Vo ovoj del prete`no se odgleduvaat ednorodni sorti koi sozrevaat i se berat od sredinata na avgust. Plodovite se mesesti, so masa od 40 do 60 grama i so crveno meso. Smokvite se berat ra~no, poradi neramnomernoto zreewe. Plodot se koristi sve`, preraboten kako slatko ili marmalad, a vkusni se i kako suvi plodovi. Gevgeliskoto slatko od smokvi e barano vo evropskite dr`avi, SAD, vo Avstralija, a najgolem interes ima od strana na makedonskata dijaspora. STO^ARSTVO Pasi{tata na Bistra 1.200 ovci se bel Zudi Elezi od gostivarskoto selo ^ajle i negovite trojca partneri ja prodol`ija vekovnata tradicija, stadata vo prolet i leto da gi napasuvaat na pasi{tata na Bistra. Tie sega go koristat pasi{teto Sultanica koe se prostira na 481,81 hektari, so prose~na produkcija na trevata od 2.730 kilogrami na hektar Pi{uva: Makedonka Baldazarska a pasi{tata na planinata Bistra, na 1.600 do 1.937 metri nadmorska viso~ina, sekoja godina od krajot na maj do oktomvri se napasuvaat stadata so siten dobitok, prete`no ovci. So petnaesette pasi{ta koi zafa}aat povr{ina od 12.890 hektari stopanisuvaat desetina ba~ila. Edno od niv, ba~iloto na pasi{tata na Sultanica, ve}e ~etiri godini go koristi Zudi Elezi od gostivarskoto selo ^ajle, koj zaedno so u{te trojca partneri, napasuvaat stado od 1.200 ovci. Pasi{teto go zel pod koncesija od dr`avata na deset godini za {to pla}a 1.200 evra godi{en nadomest. Sultanica, koja se smeta i za edno od najkvalitetnite pasi{ta na Bistra, se prostira na 481,81 hektari so prose~na produkcija na trevata od 2.730 kilogrami na hektar ili vkupno ova pasi{te raspolaga so 1.792.208 kilogrami sve`a treva. Spored stru~na procenka po bonitetot na pasi{teto, mo`at da se napasuvaat 4,6 ovci na hektar. N 20 | MOJA ZEMJA Sto~arot Elezi, koj ima 400 ovci na ba~iloto, ne go krie zadovolstvoto {to tokmu toj ja ima mo`nosta da gi koristi ovie bogati i kvalitetni pasi{ta. Isto taka, toj ne ja krie i qubovta za odgleduvawe na ovcite, koja mu se vsadila u{te od detstvoto, koga im pomagal na svoite roditeli. Iako izvesen period prestojuval i rabotel vo [vajcarija, toj ne se otka`al od odgleduvaweto ovci. Napravil pauza od dve godini, za potoa da zapo~ne profesionalno da gi odgleduva. Najprvo kupil 100 grla, a sega ima 400 i planira da go zgolemi stadoto. Momentno na pasi{teto se napasuvaat 1.200 ovci, kolku {to iznesuva i negoviot kapacitet, a za niv Elezi i negovite ortaci anga`irale ~etiri ov~ari i eden ba~. Ovcite se od sortata pramenka i gi molzat ra~no nautro i nave~er, a sireweto se pravi na stariot tradicionalen na~in, koj{to e karakteristi~en za Bistra. Elezi objasnuva deka za da go nahrani svoeto stado tro{i 30 tona ja~men, p~enica, p~enka i trici. Priznava deka za da ima zarabotka, polovinata od potrebnata sto~na hrana samiot ja proizveduva. „Sadam 15 hektari so `itni kulturi i 40 hektari jonxa od koi se baliraat okolu 4.000 bali seno”, veli Elezi. Spored negovite matematiki, od 400 ovci godi{no dobiva 300 jagniwa i 20 kilogrami sirewe od edna ovca. Ako seto toa se presmeta, toj zarabotuva okolu 15.000 evra od jagniwata i na makedonskite pazari prodava okolu 4,5 toni sirewe po 280 denari za kilogram. „Ne mo`am da go plasiram vo golemite trgovski firmi, bidej}i nemam uslovi da go pakuvam spored potrebnite standardi. Na ba~iloto nema voda i ako dr`avata ne iznajde model da se realizira vodovodot, ne mo`eme da proizveduvame nitu spored programata za dobra zemjodelska praktika”, se po`ali Elezi. Sepak priznava: „Iako moite deca ne se zainteresirani za sto~arstvoto, jas ne se otka`uvam od ovcite dodeka sum `iv. Planiram da go zgolemuvam stadoto”. eat na Sultanica Tradicionalen recept za sirewe Glavniot ba~ na Sultanica ve}e petta godina e Stojmen Stankovski od Kriva Palanka. Toj objasnuva deka sireweto od Bistra so generacii se pravi po istiot terk, bez posebni marifeti, zatoa {to i mlekoto e kvalitetno bidej}i na planinata, odnosno na pasi{tata vireat 2.000 bilki. Momentno na ba~iloto vo Sultanica molzat 600 ovci od koi sobiraat 120 litri mleko nautro i okolu 100 litri nave~er. „Postapkata za pravewe sirewe zapo~nuva vedna{ po molzeweto. 120-te litri mleko gi cedime preku 12 cedila. Mlekoto se potsiruva na temperatura od 28 Celziusovi stepeni i taka stoi od 40 minuti do eden ~as. Potoa se stava so cediloto vo kalap, kade {to stoi 20 minuti, a potoa se prevrtuva, se zasekuva so no` i se ostava vo kalapot tri do ~etiri ~asa. Potoa se se~e na kalapi koi se stavaat vo sad so solilo, kade {to stoi ~etiri do pet ~asa. Koga se vadi odovde se stava vo kanti. Tie se stavaat vo prirodno postudeni podrumski prostorii i se ~uvaat tri meseci pred da zapo~nat da se prodavaat. Vo toj period sireweto previra, odnosno fermentira. Najva`no e sekoja faza od postapkata na pravewe sirewe da bide navreme zavr{ena”, objasnuva ba~ot. Solilo: Na edna kanta, odnosno na 15 do 16 litri voda (vo slu~ajot izvorska planinska voda) se stava 1,5 kilogram sol. Xezi Ademi, eden od partnerite na Elezi, koj ima 300 ovci na Sultanica, cel `ivot ~uval ovci. Toj veli deka ja prodol`il semejnata tradicija. Ovci ~uvale dedo mu, tatko mu, a sega i samiot toj. Iako negovoto semejstvo egzistira od sto~arstvo, decata nemaat interes da go prodol`at semejniot biznis. Ovcite se molzat ra~no nautro i nave~er AVGUST 2010 | 21 STO^ARSTVO RUBRIKA Trkalezna masa Nadnaslov Ocenka na jagne{koto meso na linija na kolewe - SEUROP standard o ramkite na sektorot ov~arstvo i kozarstvo ima golem prostor za regionalna sorabotka, osobeno na temi svrzani so zakonskata ramka i institucionalnata postavenost. Zemjite od regionot delat sli~ni problemi. Poradi toa treba da gi spodelat i da se obidat da primenat pozitivni iskustva od drugite zemji od Jugoisto~na Evropa, osobeno od novite zemji-~lenki na Unijata. Proizvodite so za{titena geografska oznaka, za{titena oznaka za poteklo i proizvodite so tradicionalno specifi~en karakter se odli~na mo`nost za proizvoditelite vo ruralnite sredini i malite proizvoditeli no, sami po sebe, ne se re{enie. Ova se generalnite zaklu~oci doneseni na trkaleznata masa „Ocenka na jagne{koto meso na linija na kolewe – SEUROP standard” koja se odr`a vo ramkite na manifestacijata „Den na odgleduva~ite na ovci i kozi 2010”, organizirana od Postojanata rabotna grupa za regionalen ruralen razvoj na zemjite od Jugoisto~na Evropa (SWG), a pod pokrovitelstvo i poddr{ka na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na Republika Makedonija i Misijata na Evropskata Unija. Na trkaleznata masa prisustvuvaa {eesetina u~esnici od Makedonija i od regionot, pretstavnici na resornite ministerstva od regionot, institucii nadle`ni za ovaa problematika (Uprava za veterinarstvo, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Institut za sto~arstvo), pretstavnici na zemjodelski zdru`enija, me|u koi i FFRM pretstavnici od zdru`enieto na klanici/izvoznici na jagne{ko meso i drugi. V 22 | MOJA ZEMJA Sostojbata vo Makedonija za sektorot ov~arstvo i SEUROP standard ja prezentira{e prof. Vladimir Xabirski od Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana od Skopje, koj naglasi deka vo podgotovka e Predlog-zakonot za kvalitet na zemjodelskite proizvodi kade {to so ~lenovite 103 – 109 e reguliran i delot za formirawe na pazarite so ov~o i kozjo meso. Trgnuvaj}i od konkretni primeri od pilot-proektot, {to so svoite sorabotnici go sprovel vo klanicata vo Strumica, Xabirski istakna deka vo zemjava sè u{te nemame standardna golemina i kvalitet na jagne i deka na ovaa problematika vo idnina }e treba mnogu pove}e da i se posveti vnimanie od strana na site zasegnati strani. Vo `estokata polemika {to glavno se vode{e pome|u makedonskite u~esnici od strana na klani~arite se kritikuva{e (ne)transparentnosta pri sostavuvawe na komisii za donesuvawe i rasprava po zakonite {to e glaven vinovnik za katastrofalnite posledici {to bi go sna{le sektorot vo idnina. Od zemjite vo regionot, Hrvatska najdosledno i temelno go ima sprovedeno i usoglaseno so EU sistemot za klasifikacija i sledewe na kvalitetot na jagne{koto meso. Albanija e sè u{te daleku od voveduvawe na ovoj standard i sè u{te nema osnovano nacionalno telo za kontrola na bezbednosta, a ima problem i so vospostavuvawe na sistemot za identifikacija na `ivotnite. Marina [uba{a od hrvatskata Agencija za zemjodelstvo ja naglasi slo`enosta na problematikata i istakna deka, spored EU, voveduvaweto na SEUROP standardot e opcija za zgolemuvawe na pazarnite mo`nosti i negovata implementacija ne e zadol`itelna. Tokmu poradi toa treba da se regulira so pravilnik, a ne so zakon. Na trkaleznata masa be{e prezentirana EU regulativata za klasifikacija na jagne{koto meso na linija na kolewe od strana na TAEX ekspertot {to be{e obezbeden od strana na kancelarijata na Misijata na Evropskata Unija vo RM. G-dinot Pedro Diaz od Generalnata poduprava za sto~arski proizvodi pri Ministerstvoto za `ivotna sredina i ruralen i primorski razvoj na [panija detalno gi prezentira{e regulativite na Unijata za klasifikacija na jagne{ki trupovi i go elaborira{e zna~eweto na SEUROP standardot. Pove}e informacii na www.ffrm.org.mk/reklami INTERVJU Emilija Spirovska, ~len na Upravniot odbor na „Prokredit” Portfolioto vo agrar Pi{uva: Makedonka Baldazarska „Prokredit” e prvata banka vo Make- donija koja startuva{e so kreditirawe na naj~uvstvitelnata kategorija na kreditosposobno naselenie – zemjodelcite. Kakvi se rezultatite na toa pole, uspeavte li da gi realizirate proektiranite komponenti? Vo toa navistina bevme pioneri. Koga „Prokredit” vleze vo Makedonija so agrokreditirawe, nema{e banka koja realno doa|a{e do seloto, do malite zemjodelci, da im nudi da zemat krediti po fleksibilni uslovi. „Prokredit” tradicionalno be{e naso~ena tokmu kon toj mnogu mal segment, a sega planirame toj segment da go pro{irime, {to zna~i da bideme poaktivni vo sektorot zemjodelstvo i da gi privle~eme i pogolemite zemjodelski firmi. Otkoga zapo~navme so kreditirawe na zemjodelcite vo 2006 godina dosega imame plasirano pove}e od 30 milioni evra vo zemjodelskiot sektor, kade {to prosekot e 2.000 evra po kredit. Prosekot postepeno se zgolemuva kako {to zemjodelcite go razvivaat svoeto zemjodelstvo. Stanuva zbor za najgolem broj na mnogu mali krediti vo ovoj sektor. Ona {to e karakteristi~no za „Prokredit” i za na{eto kreditirawe vo zemjodelstvoto e toa {to nie, za razlika od drugite, otidovme na teren i na{ite specijalisti za zemjodelstvo odea od selo do selo, od dvor do dvor, za da go informiraat ova naselenie {to zna~i da se ima kredit vo „Prokredit banka”, koi se uslovite za kreditirawe, koj sè mo`e da zeme kredit, {to sè mo`e da bide obezbeduvawe i na~in na otplata. Spored dosega plasiranite krediti, Spored strukturata na na{eto kreditno portfolio, okolu 20 otsto od vkupnata brojka plasirani krediti (30.000) se agrarni, ili vo momentov imame okolu 6.000 agrokrediti, a bidej}i spored iznosot tie se pomali, momentno se vo vrednost od 12 milioni evra ili okolu osum otsto od vkupnoto kreditno portfolio na bankata, {to sepak e zna~aen segment. 24 | MOJA ZEMJA vo koi regioni i sektori na zemjodelstvoto ima najgolema pobaruva~ka? Najmnogu krediti se dodeleni vo strumi~kiot i bitolskiot region, dodeka najzastapeni se kreditite vo gradinarstvoto i sto~arstvoto. Sumite se razlikuvaat vo zavisnost od celta na kreditot. Na primer, dokolku se potrebni obrtni sredstva, prose~nite krediti se pomali i se dvi`at okolu 2.000 evra, dodeka sekoga{ koga e period za investicii vo zemjodelstvoto, kako na primer naesen, prose~nata aplikacija e okolu 5.000 do 6.000 evra. Za zemjodelcite plasirate nov paket za kreditirawe? Podgotvivme nov paket za registriranite zemjodelci – agropaket, kako {to imavme i vo stopanstvoto – biznis-paketi. Paketot se nudi so popovolna provizija za isplata, koja se dvi`i od 1 do 1,5 % za administrativni tro{oci vo momentot na ot posigurno isplata. So paketot se dobiva kreditna karti~ka so limit od 30.000 denari, a ona {to e novo e kreditnata denarska linija do 12 % kamata. Ova e mnogu fleksibilna kreditna linija, bidej}i dosega davavme isklu~itelno krediti na rati i toa neednakvi rati koi se prisposobeni vo zavisnost od kulturata so koja se zanimava zemjodelecot, odnosno spored napraven plan za otplata. So noviot agropaket, dodelenata suma se stava na raspolagawe na korisnikot na edna godina. Toj ja koristi i vra}a spored svoite potrebi. Za razlika od fiksiraniot plan na otplata, koga preku rati edna{ mese~no ili na {est meseci se vra}a kamata i glavnica, kaj noviot proizvod zemjodelecot samiot opredeluva kolku povlekuva i kolku vra}a od sredstvata. Iako nemate konkurencija vo kreditiraweto na zemjo- delstvoto, ponudivte nov produkt vo zemjodelstvoto? Idejata za agropaketot proizleze od sogleduvaweto i iskustvoto od teren. Vo realnosta uvidovme deka zemjodelcite se soo~uvaat so problemi vo naplatata. Ima{e slu~ai koga zemjodelecot doa|a{e vo sostojba da ne mo`e da plati ne po sopstvena vina, tuku poradi eksterni faktori. Tokmu zatoa go nudime ovoj produkt, koj im nudi pogolema fleksibilnost od site dosega{ni kreditni proizvodi. Isto taka, im nudime i krediti za renovirawe i toa ne samo za zemjodelskite prostorii, tuku i za privatni celi, so kamata od 8,4% i toa fiksna za prvite pet godini. Vo koi godini ima{e najgolema pobaruva~ka i plasman na krediti vo zemjodelstvoto? Kako {to bankata se {ire{e, taka i obemot na plasmanite se zgolemuva{e. Zna~i, sekoja godina be{e sè posilna. Sepak, mora da priznaam deka vo ovaa, 2010 godina, pobaruva~kata e namalena. Gi po~uvstvuvavme realnite problemi na zemjodelcite osobeno so krizata vo sto~arstvoto i problemot so „Svedmilk”, a sega i problemite vo Negotino i Kavadarci vo vrska so naplatata na grozjeto. Kakvi se iskustvata so reprogramirawe na kreditite ~ija naplata se oddol`i? Koga zapo~na mle~nata kriza, koga najmalite zemjodelci stradaa i moraa da gi prodavaat kravite za da opstanat, „Prokredit” nastapi so reprogramirawe na kreditite na zasegnatite korisnici. Taa aktivnost so reprogramiraweto dobi najgolem impuls tokmu kaj mlekarite. Za kratok period, mle~nata kriza pogodi cela grupa na proizvoditeli i zatoa im izlegovme vo presret. Toa be{e prviot ~ekor na bankata so aktivno nudewe na restrukturirawe na krediti. Ona {to e osobeno bitno kaj nas i {to ni dava kvalitet, sigurnost i stabilnost i na bankata i na kreditnite klienti e toa {to sekoj slu~aj go gledame individualno. Va`no e i toa {to so reprogramirawe na kreditot ne ja zgolemuvame kamatata, iako bankata ima golemi tro{oci. Sekoj reprogramiran kredit vo start e tro{ok od 25 % za bankata i toa ne go prenesuvame na klientot. vo pozajmuvawe na sredstva i finansirawe vo svoite idei so edna silno izrazena disciplina, {to e mnogu dobro da se sretne. Na{eto iskustvo svedo~i za povisok kvalitet na portfolioto vo agrarot {to e signal i za drugi banki da navlezat vo ovoj sektor. Dali vo momentov ima i drugi kreditni linii za zemjodel- cite osven kreditite od va{ite sopstveni sredstva? Postoi ponuda za zemjodelski investicii spored Programata za ruralen razvoj – IPARD, koja se sostoi od krediti nameneti za investicii vo zemjodelskite stopanstva za nivno prestrukturirawe i nadgradba, investicii vo prerabotka i reklamirawe na zemjodelski proizvodi i diverzifikacija i razvoj na ruralni ekonomski aktivnosti. Vo ramkite na ponudata, site zemjodelski proizvoditeli i prerabotuva~i imaat mo`nost da apliciraat za specijalniot kredit za investicii pod podobreni uslovi, kako namaleni kamatni stapki, kratka procedura za odobruvawe, prodol`eni rokovi na otplata, niski administrativni tro{oci, mo`nost za podvi`en zalog za krediti do 150.000 evra, mo`nost za hipoteka na selo, za fleksibilen plan na otplata na kreditot, grejs-period itn. Za `al, otkoga e plasirana dosega nemame odobreno kredit, bidej}i nema nitu edno pobaruvawe. Iako Agencijata za ruralen razvoj navistina posveti golemo vnimanie vo organiziraweto rabotilnici niz zemjata, sepak treba da imame predvid deka ova e mnogu obemna i slo`ena problematika za koja e potrebna golema informiranost i edukacija na zemjodelcite. Izgotvuvaweto na biznis-planot e poednostaveno od strana na Agencijata, no sepak kaj zemjodelcite sè u{te e potrebna edukacija i vo taa nasoka, bidej}i za aplicirawe tie koristat ekonomski eksperti, a toa za niv pretstavuva golem tro{ok. Na{ predlog e vo izgotvuvaweto na biznis-planot od strana na zemjodelcite da se posveti vnimanie na prethodnoto iskustvo {to go imaat zemjodelcite, odnosno da ne se izedna~uvaat zemjodelcite so i bez iskustvo pri aplicirawe za isti sredstva na ideen proekt. Pri~inata za pomaliot broj na aplikacii e i vo strogata regulativa postavena od Evropskata Unija, poradi {to predlogot {to nie go dostavivme e da se pobara od EU prodol`uvawe na rokot za prisposobuvawe na dokumentite, bez pritoa da se odbie baraweto, so toa {to vo dogovorot }e se dodade dopolnitelna klauzula. Kako se dvi`i stapkata na naplata kaj zemjodelskite krediti? Ako se sporedi so kvalitetot na naplata na biznis-kreditite, interesno e toa {to e pokvalitetno portfolioto na agrarot, {to ne e za zanemaruvawe bidej}i stanuva zbor za tip na klienti koi smetaat i na lo{o vreme i na lo{a godina i na lo{a rekolta. Lu|e koi se mnogu pretpazlivi AGROALTERNATIVA AVGUST 2010 | 25 P^ELARSTVO Istra`uvawe na kineskite p~elari 20,1% pove}e mle~ so izolirana matica ati~niot mle~ e eden od najva`nite proizvodi na kineskite p~elari. Od 80-tite godini na minatiot vek, tie sekoja godina kontinuirano vr{ele uspe{na selekcija na visoko produktivni p~eli koi la~at pove}e mati~en mle~. Zatoa vo Kina godi{noto proizvodstvo na mle~ se dvi`i me|u 2.500 i 3.000 tona. Poslednite godini, kineskite p~elari preku selekcija dobile linija na p~eli koi pokraj visokite prinosi davaat mle~ koj sodr`i visok procent na masni kiselini, koi{to se nositeli na najva`nite pozitivni biolo{ki karakteristiki na ovoj p~elarski proizvod. Vo 2001 godina profesorot Jianke od univerzitetot Hangzhou za 72 ~asa od edno p~elno semejstvo dobil vo prosek 250 grama mati~en mle~, a za eden mesec 2,5 kg mle~. Za pet meseci sobral 12,5 kg. Profesorot Jianke objasnuva kako se doa|a do ovaa cel. Toj veli deka rabotel na ist na~in kako i prethodnite godini, osven so matica. Profesorot koristel standardni LR ko{nici, no ja trgnal od upotreba standardnata mati~na re{etka, koja se postavuva me|u dvata dlaboki spratovi. Za da ja ograni~i maticata, toj koristel izolator od mati~nata re{etka so tri ramki, taka {to maticata postojano ja ostaval vo toj izoliran prostor koj e fiksiran vo dolniot del na ko{nicata. Vo tie tri izgradeni prazni ramki, maticata gi polo`uvala jajcata. M 26 | MOJA ZEMJA Za da se ograni~i maticata, koristel izolator od mati~nata re{etka so tri ramki, taka {to maticata postojano bila vo toj izoliran prostor koj e fiksiran vo dolniot del na ko{nicata. Vo tie tri izgradeni prazni ramki, maticata gi polo`uvala jajcata. Maticata ja izoliral za da dobie prostor za ramkite so presadeni larvi, kako vo gorniot, taka i vo dolniot sprat. Matica ja izoliral za da dobie prostor za ramkite so presadeni larvi, kako vo gorniot, taka i vo dolniot sprat. Eksperimentalnite podatoci od pove} egodi{niot period poka`uvaat deka so izolacijata se zgolemuva proizvodstvoto na mle~ot za 20,1%, a na medot za 25,3%. Profesorot objasnuva deka izoliranata matica prakti~no se koristi za dobivawe na mle~. Spored nego, ja~inata na p~elnite semejstva treba da se odr`uva na najmalku 11 ramki so dobro posednati p~eli, duri i so vi{ok p~eli na yidovite i ramkite so hrana. „Sedum vo dolniot del, vo koi se presmetani i tri ramki so izoliranata matica, ~etiri ramki nadvor od izoliraniot prostor i u{te ~etiri ramki vo gorniot sprat. Procesot na proizvodstvo pri rabota so ~etiri ramki vo koi se nao|aat letvi~ki so plasti~ni po~etoci na mati~nikot i na presadenite larvi se sostoi od slednoto: prviot den vo gorniot sprat se stavaat dve ramki so po 125 presadeni larvi. Vtoriot den vo dolniot sprat (plodi{teto kade {to se nao|a izolatorot so maticata) se dodavaat u{te dve ramki so po 125 presadeni larvi (taka za dva dena ima neverojatni 500 za~etoci na mati~nikot so presadeni larvi). Tretiot den ni{to ne se raboti. ^etvrtiot den se sobira mle~ot od dve ramki koi se dodadeni prviot den. Tie dve ramki vedna{ povtorno se presaduvaat i se stavaat vo dolnoto telo na mestoto na dvete ramki dodadeni vtoriot den. Ovie dve ramki se premestuvaat vo gorniot dodatok na mestoto od dvete ramki od koi toj den e sobran mle~ot. Me|u ramkite so presadeniot materijal treba da ima dve ramki so leglo. Site {est dena, ramkite so leglo se premestuvaat vo delovite na ko{nicata kade {to se proizveduva mle~, a vo izolatorot doa|aat ramki od koi se izvelo ili se izveduva legloto. Ovoj proces se odviva vo regularni intervali vo tekot na celata proizvodna sezona”, objasnuva profesorot Jianke. Posledniot, no spored nego, isto taka mnogu va`en faktor e odr`uvawe golemi rezervi na med i polen vo p~elnite semejstva za proizvodstvo na mle~, kako i stimulativno prihranuvawe koga e potrebno. Prihranuvaweto e osobeno va`no pred i po pa{ata za da se odr`i ja~inata na semejstvoto. Prihranuvaweto mo`e da se vr{i sekoga{ koga doa|a do namaluvawe na zalihite na med i na polen. [vedskiot p~elar Bogoran Nilosan istaknuva: P^ELARSTVO Spored Nilosan, za da bide{ uspe{en farmer, treba da bide{ dobar menaxer na svojata farma P~elite – najpogodeni od promenlivoto vreme Pi{uva: Biljana Petrovska - Mitrevska limatskite promeni mnogu negativno vlijaat vrz p~elarstvoto. Vo idnina se o~ekuva u{te pogolem negativen trend vo razvojot na p~elarstvoto. Ova se prognozite na {vedskiot p~elar Bogoran Nilosan koj 24 godini se zanimava so p~elarstvo i na vakov na~in ja obezbeduva svojata egzistencija. Toj `ivee so svojata sopruga vo seloto Bizislan, vo blizina na {vedskiot grad Malme. Nilosan raspolaga so 340 p~elni semejstva i se nadeva deka negovata farma vo idnina }e se zgolemuva. „Svoeto iskustvo go prenesuvam i na mladi u~enici koi posetuvaat nastava vo specijalno u~ili{te za p~elarstvo. Vo ova u~ili{te edukacijata se odviva dve godini i ima interes, posebno kaj mladite, da se u~i p~elarskiot zanaet”, veli Nilosan. Spored nego, za da bide{ uspe{en farmer, treba da bide{ dobar menaxer na svojata farma. „Jas uspeav na nekoj na~in da ja odr`am svojata farma i da ja obezbeduvam svojata egzistencija”, veli Nilosan. K Recepti za podobra proda`ba Evtini spratovi od stiropor „Katovite od stiropor se mnogu evtini i efektivni”, veli Bogoran Nilosan. Tie se izrabotuvaat mnogu lesno – otkako se kupuva stiroporot, se pravi katot i se obojuva so kafeava boja. Na vakov na~in se za~uvuva toplinata vo zimskiot period, a preku leto e dobra izolacija od sonceto. „Ovie katovi ne se kr{at i jas gi koristam 20 godini. Za tolku dolg period da ima{ kat za 10 evra e navistina dobro”, veli Nilosan. Negovata sopruga najmnogu se gri`i okolu proda`bata na medot. „So cel da privle~eme pove}e mu{terii, od na{iot med proizveduvame najrazli~ni proizvodi – med so vkus na portokal, limon ili kako kozmetika. Ovie proizvodi se mnogu barani od na{ite mu{terii. Jas i mojot soprug napravivme dobri recepti”, veli Nilosan. Nivniot med go prodavaat i po prodavnici, a cenata za direktna proda`ba iznesuva 3,2 evra za eden kilogram. Inkubator za matici Centrifuga so 80 ramki i otklopuva~ Paren topilnik za vosok AVGUST 2010 | 27 CVE]ARSTVO Cvetna gradina i vo leto Begonijata– eden najatraktivnite cvetovi Pi{uva: Beti Janevi} Na begonijata najmnogu i odgovara mesto za{titeno od direktno vlijanie na sonceto, no so mnogu svetlina. Taa saka obilno polevawe, no vodata ne smee da se zadr`uva vo sadot e|u kakvi vidovi cve}iwa i spektar od boi i mirisi }e u`ivate vo toplite letni ve~eri, zavisi od toa kakvi rastenija ste re{ile da posadite u{te vo proletta. Za postignuvawe brz i evtin ognomet od boi vo gradinarskiot prostor se koristat ednogodi{ni i pove}egodi{ni rastenija. Me|utoa, da se ograni~i nivnoto koristewe samo na boi bi zna~elo deka se zanemaruva {irokata raznovidnost na listovi, mirisi i oblici {to gi nudat ovie rastenija. Iako so kratok vek na traewe, ednogodi{nite rastenija so obilni cvetovi so nedeli, pa i meseci gi ukrasuvaat na{ite gradini i dvorovi. Nivnoto obilno cutewe ovozmo`uva oblikuvawe na mnogubrojni M 28 | MOJA ZEMJA cvetni oblici koi podolgo vreme }e ja krasat gradinata. Site cvetnici ili lei so ednogodi{ni rastenija davaat bogatstvo na boi. Tie mo`e da se grupiraat po boi ili vo grupi po vidovi na cve}e. Interesen izgled mo`e da postigneme taka {to }e iskoristime rastenija {to cutat vo neprekinata niza edni po drugi, a za odr`uvawe na opredelena kombinacija na boi treba da bideme sigurni deka izbranite rastenija cutat vo isto vreme. Tokmu vo vakvite kombinacii mo`e da u`ivate, dokolku vo va{ata cvetna gradina se posadeni raznobojnite begonii. Najubava i najatraktivna me|u mnogubrojnite vidovi cve}e vo na{ite gradini e BEGONIA TUBERHYBRIDA. Taa nastanala so vkrstuvawe na pove}e vidovi koi poteknuvaat od Bolivija i Peru. Se odgleduva naj~esto poradi krupnite i mnogu ubavi dupli cvetovi vo pove}e boi: beli, crveni, rozovi, `olti, portokalovi, kako i razni nijansi na ovie boi. Inaku, vo zavisnost od vidot, cvetovite se so razli~ni golemini i oblici, a listovite se golemi, so nepravilen oblik i svetlozelena do temnozelena boja. Za niski begonii se smetaat onie koi dostignuvaat visina od 20 do 30 sm, a pre~nikot na cvetovite e pome|u 4 i 6 sm. Srednata begonija e so visina od 25 do 30 sm i pre~nik na cvetovi od 6 do 8 sm, dodeka golemata, begonia tuberhybrida grandiflora, dostignuva visina od 40 do 60 sm, pa i pove}e, a cvetovite imaat pre~nik od 8 do 16 sm. Osven ovoj vid, se odgleduva i begonia forma pendula (vise~ka begonija) koja e so positni, no pobrojni cvetovi. Na begonijata najmnogu i odgovara mesto za{titeno od direktno vlijanie na sonceto, no so mnogu svetlina. Taa saka obilno polevawe, no vodata ne smee da se zadr`uva vo sadot. Rasko{no cveta vo tekot na celoto leto, pa duri i vo esen, ako se poleva na sekoi 14 dena so mineralno |ubrivo. Ako begonijata se odgleduva vo zatvoren prostor, se slu~uva da i pa|aat listovite i cvetovite. Pri~ina za vakvata pojava e nedostatok na sve` vozduh ili nedovolno svetlina. Ova rastenie ne saka premestuvawe od edno na drugo mesto. Ne treba da se ~uva na ju`nata strana na balkon ili prozorec – pove}e i odgovara isto~nata strana. Pri krajot na esenta treba postepeno da se namali polevaweto na begonijata taka {to hranata od listovite preminuva vo lukovicata. Koga }e po~nat da `olteat listovite treba da se otse~e gorniot del, a lukovicite da se stavat vo kartonska kutija napolneta so treset i da se ~uvaat na temen prostor na temperatura ne poniska od 8ºC. Na po~etokot na fevruari mo`e da se posadat vo saksii i da se odgleduvaat vo zatvoren prostor do krajot na april, a potoa da se izvadat na balkon, terasa ili vo dvor. Begonijata e samo edno od mnogubrojnite vidovi rastenija koi ni gi razubavuvaat gradinite i terasite, a za da ja zadr`ime nejzinata ubavina i dolgotrajnost, treba dobro da se gri`ime za nea, posebno vo `e{kite letni denovi. AVGUST 2010 | 29 AGROALTERNATIVA Mini-zoolo{ka gradina vo Pretor VERVERICITE na sofra so doma}inot Momentno ima 12 ververici. So reprodukcija od dva para se podveduvaat 15 do 20 mladen~iwa Pi{uva: Makedonka Baldazarska erverici, ukrasni ptici, fazani, pauni, erebici, ukrasni gulabi i koko{ki, egzoti~ni ptici, {atki, patki se qubimcite vo mini-zoolo{kata gradina na Zlatko Spaseski vo turisti~kata naselba Pretor. @ ivotinskoto carstvo na 42-godi{niot qubitel na `ivotni se prostira na 1.000 kvadratni metri, kade {to e smestena i negovata semejna ku}a. Ververici odgleduva ve}e deset godini, a raska`uva deka so ~uvawe na ptici zapo~nal od ranoto detstvo, poto~no od svojata dvanaesetta godina. „Idejata da ~uvam i ververici proizleze spontano. Gledav prikazna za niv na televizija i taka se zainteresirav, pa koga nabavuvav ukrasna `ivina od Srbija, kupiv i dva para ververici od razli~ni vidovi, ednite sivi, a drugite kafeavi. Potoa po~nav samiot da si gi razmno`uvam vo doma{ni uslovi”, raska`uva Spaseski. V 30 | MOJA ZEMJA Vqubenikot vo retki `ivotni otkriva deka za eden par cenata se dvi`i okolu 100 evra. Momentno ima 12 ververici. „Za da odgleduva{ ververici, treba da ima{ golem prostor, specijalna ku}arka za razmno`uvawe, bidej}i tie mnogu pote{ko se razmno`uvaat vo doma{ni uslovi otkolku vo priroda. @enkata gi nosi malite od 38 do 40 dena, a ra|aat 4-6 mladen~iwa. Se parat od sredinata na septemvri do krajot na noemvri, otkako }e navr{at edna godina, pa sè do osumgodi{na vozrast. Starosniot vek im e od 15 do 18 godini”, objasnuva Spaseski. Kako i sekoe doma{no mileni~e, taka i ververicite baraat vnimanie. Zatoa nivniot sopstvenik sekojdnevno pominuva so niv po dva ~asa nautro i nave~er. Toj objasnuva deka gi hrani so zrnesta hrana, son~ogled, p~enka, le{nici, orevi, `eladi, jabolka i dr. „Hranata ja nabavuvam od specijalni prodavnici Podgotovka na `itnite kombajni za vreme na `etva MEHANIZACIJA „Ververicite se pripitomuvaat od mali. Gi zemam i doma, jadat od moja raka”, veli Spaseski. i na pazar, a i samiot im pravam me{avina so dovolno vitamini i kalorii”, veli Spaseski. Inaku, pticite i ververicite se prisposobuvaat sprema vremenskite uslovi i ne baraat posebna temperatura. Spaseski dodava deka pokraj qubovta, na `ivotnite im treba i nega i preventivna za{tita. Zatoa sekoja ptica i ververica od negovata gradina dobiva soodvetna vakcina sekoja prolet i esen. A, za potrebite na ververicite, pokraj od Makedonija, nekoi raboti nabavuva i od Srbija, Grcija i Bugarija. Zadovolstvoto da napravi mini-zoolo{ka gradina bara i investicii. Za adaptacija na kafezite toj Vo Evropa, kafeavite ververici se pred izumirawe zatoa {to ne mo`at da jadat `eladi. Za razlika od niv, sivite se pootporni. potro{il okolu 7.000 evra. „Sega planiram da ja pro{iram mojata zoolo{ka gradina na u{te tri hektari zemja kade {to }e donesam poni kow~iwa, minijaturni kozi, noevi i druga ukrasna `ivina, {to se retkost vo Makedonija”, veli obo`avatelot na `ivotni. Spored nego, vo Makedonija ima golem interes za ververici, no nema od kade da se nabavat, bidej}i nema odgleduva~i. Inaku, Spaseski veli deka se postignuva dobra cena pri proda`bata na ververici, pa i na pticite, no naglasi: „Jas pticite i ververicite ne gi ~uvam za zarabotka, tuku od qubov”, veli Spaseski. AVGUST 2010 | 31 Koga sekoja minuta ~ini pari, smetajte na John Deere! Polovna mehanizacija MEHANIZACIJA Starite plugovi – neisplatlivi Pi{uva: Nikola Trampevski o Makedonija ima golem broj firmi i poedinci koi{to imaat traktori vo „dobra kondicija”, so mo}nost pome|u 140 i 200 KS. Ako traktorite se vo kakva-takva kondicija za rabota, sostojbata so priklu~nata mehanizacija e „za nikade”. Prvata bitna zabele{ka e deka se ora so plugovi obrtuva~i koi se skoro isfrleni od upotreba vo zemjite so razvieno zemjodelstvo poradi nivnata neefikasnost, a vtorata zabele{ka (sekoja ~est za isklu~ocite) e vo vrska so starosnata granica i tehni~kata ispravnost na plugovite – pove}eto odamna go pominale vremeto za odewe vo penzija (~itaj: otpad za staro `elezo). Nabavkata na polovni plugovi, vo sekoj slu~aj, e primamliva opcija, zatoa {to cenata na plugot e okolu 35-40% od cenata na nov plug od renomiran zapaden proizvoditel, no so potrebata za dopolnitelni popravki, cenata }e dostigne 50% od cenata na nov plug. @ivotniot vek na ovie plugovi e 2-4 godini, potoa nanovo celata procedura za nabavka na nov plug. Pra{aweto {to jas si go postavuvam e zo{to zemjodelec bi prodaval tehni~ki ispraven plug po vakvi „niski” ceni. Ili zemjodelecot se preorientiral na nekoja druga dejnost, pa sega pove}e ne obrabotuva zemja (si veli: mali se profitite vo zemjodelstvoto) ili presmetal deka e poisplatlivo da go prodade stariot plug, sekako, po period na eksploatacija od 6 do 8 godini i da si kupi nov. Pra{aweto za pokrupnite registrirani zemjodelci e dali e ekonomski isplatlivo da se nabavi vakov plug ako V Pri nabavka na polovna mehanizacija mo`e da se slu~i taa voop{to da ne gi ispolnuva minimalnite kriteriumi za rabota poradi navidum mali o{tetuvawa ili poradi prekumerna eksploatacija bez ogled na godinata na proizvodstvo se zeme predvid subvencioniraweto od MZ[V preku programata za ruralen razvoj so 50% refundirawe na sredstvata ili diskontnite kamatni stapki nameneti za registrirani zemjodelci so 4% godi{na kamata i rok na otplata do {est godini. Pri nabavka na polovna mehanizacija mo`e da se slu~i taa voop{to da ne mo`e da gi ispolni minimalnite kriteriumi za rabota poradi navidum mali o{tetuvawa ili poradi prekumerna eksploatacija bez ogled na godinata na proizvodstvo. Vo zapadnite firmi, kako i vo mnogu golemi kombinati na Balkanot, so ovie plugovi vo sezona se raboti po 18 ~asa. Materijalot po odredeno vreme na amortizacija se „zamoruva” i pove}e voop{to ne e mo`no so redoven servis i promena na potro{nite delovi plugot da bide vo rabotna kondicija. Edna od najbitnite karakteristiki na plugot e negoviot sklop kako celina vo zafat so traktorot so cel da se postigne {to pomal otpor pri prevrtuvaweto na zemjata. Naj~esta pri~ina za prodavawe na plugovite e tokmu ovoj moment – nevozmo`nosta da se {teluva plugot da se postigne sklop i normalna funkcionalnost. Ova ponatamu doveduva do zgolemen otpor pri rabota poradi zgolemenoto triewe i toa }e dovede do vidno zgolemena potro{uva~ka na gorivo i zgolemen broj na zastoi vo rabotata. Da bidam jasen, ne sakam da aludiram na odreden brend ili firma-dobavuva~. Samo sakam da uka`am na problemite {to mo`at da proizlezat od nabavkata na polovna priklu~na mehanizacija. AVGUST 2010 | 33 MEHANIZACIJA Zemjodelska tehnika Z A [ T I TA O D P O @ A R I SEKOJA NEISPRAVNA ELEKTRI^NA INSTALACIJA NA MA[ INATA E PRI^INITEL NA PO@AR. Pi{ uva: Prof. d-r Dragi Tanevski Problemot na za{tita na zemjodelskata tehnika od po`ari e osobeno va`en bidej}i po`arite predizvikuvaat golemi {teti. Zemjodelskoto proizvodstvo, novata i sovremena zemjodelska tehnika vrz baza na sovremenite tehnolo{ki procesi doveduva do neizbe`ni opasnosti od po`ar. Naj~esti pri~initeli na po`ari kaj zemjodelskata tehnika se: • Neispravnite elektri~ni instalacii na pogonskite i priklu~nite ma{ini • Trieweto • Stati~kiot elektricitet i nevnimanieto na rakuva~ot so ma{inite Sekoja neispravna elektri~na instalacija na ma{inata e pri~initel na po`ar, naj~esto za vreme na `etvata so `itnite kombajni, osobeno koga ma{inite se vo blizina na golemo koli~estvo na lesno zapaliva suva materija. Poradi toa, za vreme na `etvata e potrebno da se koristat samo ispravni i tehni~ki pregledani ma{ini. Elektri~nata instalacija na traktorite, kombajnite i drugi samoodni ma{ini e podelena vo strujni kola vo koi se vgradeni osiguruva~i. Osnovna zada~a na osiguruva~ite e da go spre~at doa|aweto na pogolem napon na struja {to ja proizvedu- va alternatorot, taka {to toj se istopuva i go prekinuva elektri~noto strujno kolo. Zatoa treba strogo da se vodi smetka da se postavuvaat propisni osiguruva~i, a nikako druga improvizirana zamena so `ici. Trieweto kako pri~initel na po`ar kaj zemjodelskite ma{ini zavisi od negoviot intenzitet i koli~estvoto na toplina, kako i materiite koi{to se vo dopir vo toj proces. Osnovno e da se ka`e deka traktorite, kombajnite, samotovarnite prikolki, selektorite, elevatorite i sl. se podlo`ni da predizvikuvaat po`ar so triewe. Site ovie ma{ini imaat nekolku klinesti remeni ili vratila preku koi{to se izvr{uva prenosot na energijata. Sekoj neza{titen remen odnosno nedovolno pricvrsteno priklu~no vratilo mo`e da predizvika po`ar na pogonskata ili priklu~nata ma{ina. Do sozdavawe na stati~ki elektricitet na zemjodelskite ma{ini doa|a poradi trieweto, a negativna posledica e toa {to na zemjodelskite ma{ini se sobira odnosno talo`i pra{ina. Stati~kiot elektricitet ja privlekuva pra{inata koja se lepi za delovite od ma{inite koi{to se pod vlijanie na pogonskoto gorivo i maslo i na toj na~in doveduvaat do opasnosti od po`ari. Za da se izbegnat, odnosno da se svedat na minimum takvite opasnosti od po`ar, se prepora~uva sekojdnevno da se sproveduvaat slednite merki: • Da se pregleduva elektri~nata instalacija na traktorite, kombajnite i drugite priklu~ni ma{ini; • Neispravnata elektri~na instalacija da se zameni so nova; • Da se pregleduva i proveruva zategnatosta na remenite; • Sekoj neispraven remen treba da se zameni so nov; • Da se pregleduva ispravnosta i pricvrstenosta na akumulatorot; • Da se pregleduva ispravnosta na priklu~nite vratila, osobeno le`i{tata, pri {to dotraenite treba da se zamenat, a podma~kuvaweto vo sezonata da se izvr{uva sekojdnevno; • Traktorite i kombajnite, za vreme na `etva, sekojdnevno treba da se ~istat od naslagite na pra{ina, pleva i slama; • Na kombajnite zadol`itelno da postoi ispraven aparat za gasnewe na po`ar; • Zemjodelskite ma{ini treba da se parkiraat na propisen na~in i na opredeleno mesto. Obuka za aktivnosti po berba na univerzitetot „Dejvis”, Kalifornija AGBIZ Od proizvodot se bara visok kvalitet ktivnostite po berba pretstavuvaat alatka za dodavawe na vrednost za zgolemuvawe na izvozot na sve` zelen~uk i ovo{je. Ova e va`na merka na koja{to se obrnuva golemo vnimanie vo modernite zemjodelski dr`avi, a treba i kaj nas da rabotime na ova pole. Ova e stavot na profesorot Krum Bo{kov od Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana, koj zaedno so Lovre Ristevski, menaxer na AgBiz za sve`o ovo{je i zelen~uk, u~estvuvaa na kursot za tehnologija po berba koj se odr`a vo juni na univerzitetot „Dejvis”, Kalifornija. Studiskoto patuvawe be{e ovozmo`eno od USAID preku programata AgBiz. Kursot koj se odr`a na univerzitetot „Dejvis”, eden A od vrvnite istra`uva~ki i obrazovni centri vo SAD, be{e namenet za istra`uva~i, kontrolori na kvalitet vo industrijata za proizvodstvo, biznismenite i vladinite ili akademskite profesionalci, zainteresirani za sega{nite sovremeni tehnologii po berba na gradinarski kulturi. Okolu 90 u~esnici od 70 zemji u~estvuvaa na kursot, koj trae{e dve nedeli. „Ova be{e odli~na mo`nost da se spodelat iskustvata za pazarite nameneti za sve`o ovo{je i zelen~uk, nivoata na razvoj, kako i specifikite na sve`oto ovo{je i zelen~uk vo sekoja od zemjite”, istakna Lovre Ristevski. „Znaeweto {to go dobivme }e bide preneseno do u~esnicite vo sinxirot na vrednost na sve`o ovo{je i zelen~uk vo Makedonija, preku izgotvuvawe na praktikumi, vodi~i za postberbena tehnologija za odredeni kulturi (na pr.: domati, kompiri, jabolka i grozje), koi }e bidat prezentirani na rabotilnici vo razli~ni regioni vo Makedonija”, veli Krum Bo{kov. Toj istakna deka industrijata na sve`o ovo{je i zelen~uk vo SAD pretstavuva moderna stopanska granka so razvieni sistemi, strategija i metodologija na rabota. „Od proizvodot se bara visok kvalitet, izrazen preku sodr`inata na hranlivi elementi i senzitivnite karakteristiki, boja, forma, golemina, miris i vkus, no isto taka i bezbednost na potro{uva~ot vo odnos na zagaduvawata od mikrobiolo{ki, biolo{ki, hemiski i fizi~ki izvori”, veli Bo{kov. Imeno, Kalifornija ima proda`ba od 36 milijardi dolari, ostvarena na pazarite, i e lider vo zemjodelskiot sektor vo SAD. Vo Kalifornija se proizveduvaat okolu 400 zemjodelski proizvodi, najmnogu sve`o i jatkasto ovo{je so godi{en prihod 11,2 milijardi dolari, potoa meso i `ivina so godi{en prihod od 10,6 milijardi dolari, zelen~uk i diwi so godi{en prihod od 7,5 milijardi dolari, `itarki so godi{en prihod 5 milijardi dolari i cve}e i sadnici so godi{en prihod okolu 3,2 milijardi dolari. Kalifornija e vode~ka dr`ava vo proizvodstvoto na bademi, orevi, arti~oki, urmi, smokva, sve`o i suvo grozje, kivi, maslinki, praski, slivi, kalinki i oriz. REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR Pi{uva: Agron Halimi Srbija i Kosovo – najgolemi uvoznici na makedonskoto jabolko Srpskata borovinka otkupena od germanski trgovci Izvozot na jabolka od Makedonija vo izminatite pet godini postojano se menuva. Vo 2005 godina izvozot iznesuva{e sedum milioni amerikanski dolari, vo 2007 godina se zgolemi i iznesuva{e 19 milioni dolari, dodeka vo 2009 godina izvozot e namalen na 8,6 milioni amerikanski dolari. Najgolemite uvoznici na makedonskoto jabolko se sosednite zemji, Srbija i Kosovo, koi zaedno u~estvuvaat so 29% od vkupniot izvoz vo 2009 godina, pridru`eni od Bosna i Hercegovina i Bugarija so po 14% i Albanija so 12%. Irak, isto taka, e na listata na uvoznici na makedonsko jabolko i toa so 17% od vkupniot izvoz vo 2009 godina. Izvozot vo Bugarija se namaluva, vo 2006 godina ovaa zemja u~estvuva{e so 32% od vkupniot izvoz, vo 2007 godina so 25% i vo 2008 godina so 27%, vo minatata godina izvozot vo ovaa zemja e namalen na 14%. Zadovolen od kvalitetot na borovinka od zapadna Srbija, kupuva~ od Germanija, Gerd Pikenpak, sopstvenik na kompanijata „Vilhelm Kepke” od Berlin potpi{a dogovor so srpskite proizvoditeli na borovinka za otkup na celoto proizvodstvo. Dobriot kvalitet na borovinkata kako i aktivnostite na novo osnovanoto zdru`enie „Srpska Borovnica”, ~ie osnovawe e podr`ano od USAID, pridonesoa da se potpi{e prethodno spomnatiot dogovor. Prvite pratki se ve}e na pat kon Evropa. Sopstvenikot na kompanijata po dve poseti ima dadeno predlog negovata kompanija da se vklu~i vo investicii vo proizvodstvo, kako i vo otkupot na malina i ribizla. ^lenovite na zdru`enieto se sopstvenici na okolu 40 hektari nasadi so borovinka {to pretstavuva polovina od vkupnoto proizvodstvo na borovinka vo Srbija. Se o~ekuva deka rodot }e iznesuva 25 toni po hektar dodeka proda`nata cena 3 evra po kg. Zdru`enieto „Srpska borovnica” ima ~lenovi od cela Srbija, no najmnogu od regionite od Bajina Ba{ta, Arilje, Ra{ka, Vrwa~ka Bawa, Nova Varo{, Priboj, [abac, Gorni Milanovac, Crna Trava i Leskovac. www.poljopartner.rs Najniski ceni na hrana, pijalaci i tutun vo Srbija Srbija pripa|a vo grupata na zemji so najniski ceni na hrana, pijalaci i tutun. Ova go poka`a analiza na cenite na hrana sprovedena vo 37 evropski zemji za 2009 godina. Podatocite upotrebeni za analizata se od „Eurostat”, agencija za statisti~ki podatoci od EU. Poniski ceni otkolku vo Srbija mo`e da se najdat vo samo u{te ~etiri zemji od 37-te analizirani. Srpskite ceni za hrana se poniski od tie vo Makedonija, Bugarija, Romanija i Polska. Podatoci od UNCOMTRADE www.poljopartner.rs Irak i Rusija gi baraat srpskite jabolka i slivi Ira~ki i ruski otkupuva~i se zainteresirani za otkup na jabolko i slivi od topli~kiot region vo Srbija. Spored izjavata na stru~niot sorabotnik za zemjodelstvo vo op{tinata Mero{ina, Hranislav Stojanovi}, spored koj kupuva~i od Irak i od Rusija ve}e imaat vospostaveno kontakti, postoi realna {ansa godina{niot rod da bide izvezen kompletno na stranskiot pazar. Spored istiot izvor, interesot na stranskite kupuva~i za srpskoto ovo{je se dol`i na lo{ite vremenski uslovi i do`dot koi gi zafatija drugite zemji proizvoditeli na ovo{je, poradi {to nivnoto proizvodstvo e prili~no uni{teno, vklu~uvaj}i gi Polska, ^e{ka, Slova~ka i Germanija, koi inaku se tradicionalni proizvoditeli i snabduva~i na ovo{je na svetskiot pazar. Poednostavuvawe na izvozot od Evropa za Rusija Po pregovorite so Evropa, Rusija }e gi omekne standardite za prisustvo na pesticidi i da napravi poramnuvawe na nejzinite standardi so me|unarodnite i standardite na EU. Evropa uspea da ja ubedi Rusija da gi zgolemi pragovite, koi{to se smetaa za prekumerno strogi i koi pretstavuvaa pre~ka za izvozot na ovo{je i zelen~uk vo ova zemja. Zelen~ukot i ovo{jeto kako {to se kru{ata, jabolkoto, grozjeto, limonite, praskite i kajsiite se posebno opfateni so merkite. Razmenata na ovo{je i zelen~uk me|u EU i Rusija dostignuva brojka od 2,3 milijardi godi{no. www.poljopartner.rs Mislewata izrazeni vo regionalniot pazaren informator ne gi izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za Me|unaroden Razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski dr`avi. 36 | MOJA ZEMJA www.fructidor.com RUBRIKA Poplavite go uni{tija ovo{jeto vo Polska Golemoproda`ni ceni vo Hrvatska vo juli 2010 (vo kuni) Proizvodi Vo Polska lo{ite klimatski uslovi so do`d predizvikaa poplavi od rekata Visla, koja{to e najgolema vo zemjata. Najgolema {teta e napravena vo regionite Vilkov, Lubelski, Svietokrzski, Sandomierc, Mazovjetski vo koi 450.000 hektari se uni{teni, {to }e predizvika zabele`itelno namaluvawe na zemjodelskoto proizvodstvo. Spored prvi~nite presmetki, proizvodstvoto na jabolko }e opadne za 12% ili 2.300.000 toni, na jagodite za 14%, dodeka na cre{ite za 20%. www.warsawvoice.pl EU i ponatamu najgolem proizvoditel i potro{uva~ na vino Evropskata Unija e najgolemiot svetski proizvoditel, potro{uva~, izvoznik i uvoznik na vino. Ova go poka`uva Noviot godi{en izve{taj za vino 2010 za EU e objaven od Ministerstvoto na SAD. Vkupnoto proizvodstvo vo EU za 2009/2010 e namaleno za eden otsto poradi lo{ite klimatski uslovi, posebno vo [panija, no i vo Germanija i Romanija. Namaluvaweto vo ovie zemji e kompenzirano so zgolemuvawe na proizvodstvoto vo Francija i Italija. Potro{uva~kata na vino se o~ekuva da bide namalena vo 2010/2011, glavno poradi prodol`uvaweto na svetskata ekonomska kriza. Izvozot od EU vo 2009 godina e namalen za 8 otsto vo koli~ina i 17 otsto vo vrednost. Vkupniot uvoz vo EU vo istata godina e zgolemen za 4 otsto vo koli~ina, no e namalen za 11 otsto vo vrednost. Uvozot od SAD ostanuva stabilen i e vo porast, osobeno za vinoto vo buriwa. www.calwinexport.com Osijek Split Zagreb Domati 7,50 7,50 15,00 Piperki 11,00 Piperki (babura) 9,00 8,00 Krastavici 5,00 4,50 10,50 Zelka 3,00 2,50 3,00 Pe~urki 21,00 22,50 18,00 Jabolko „ajdaret” 3,00 5,00 5,50 Jabolko „jonagold” 10,00 6,00 5,00 Jabolko „zlaten deli{es” 5,00 7,00 6,00 Grozje 19,00 14,00 22,00 1 evro – 7,2 kuni Izvor: www.tisup.mps.hr Golemoproda`ni ceni vo Srbija vo juli 2010 (vo dinari) Proizvod Beograd Novi Sad Domati 80 80 Piperki 80 85 Piperki (babura) 80 85 Krastavici 55 55 Zelka 20 20 Jabolko „ajdaret” 60 60 Jabolko „crven deli{es” 100 100 Jabolko „zlaten deli{es” 100 100 1 evro – 105,6 dinari Izvor: www.stips.minpolj.gov.rs Proda`ni ceni vo Albanija vo juli 2010 (vo leki) Golemoproda`ni ceni vo Sofija vo juli 2010 (vo levovi) Proizvod Poteklo Domati Doma{ni / Makedonija Piperki (zeleni) Doma{no / Grcija / Makedonija Piperki (baburi) [panija Krastavici Doma{no / Makedonija 0,75/0,58 Zelka Doma{na / Makedonija 0,26/0,26 „Zlaten deli{es” Italija „Crven deli{es” Holandija Cena 0,49/0,66 0,85/0,65/0,52 4,23 1,63 0,72 1 evro - 1.95 levovi Izvor: www.ams.usda.gov Proizvod Tirana Fier Kor~a „Greni Smit” 79 75 60 „Zlaten deli{es” 92 100 102 Domati 40 36 32 Piperki (zeleni) 32 34 Zelka 24 29 30 Krastavici 24 21 24 1 evro – 137 leki Izvor: www.kash.org.al REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR Golemoproda`ni ceni vo RM za juli Proizvod Proda`ni ceni vo Kosovo vo juli 2010 (vo evra) Klasa Domati Min. Maks. Najzast Proizvod Pri{tina Uro{evac Pe} Prva 15 30 25 Jabolko 0,70 0,65 0,75 Vtora 10 25 15 Grozje 1,33 2,40 1,75 Krastavica 10 20 13,3 Domati 0,35 0,35 0,42 Piperki 0,27 0,50 0,50 Piperka 20 35 30 Kompir 10 20 13,3 Zelka 0,14 0,10 0,13 Zelka 10 15 14 Krastavici 0,20 0,15 0,22 Kromid 20 25 20 Grav 80 100 86,6 Slivi / / Lubenica 9 15 Izvor: www.food-ks.org 11,5 Jagodi 50 70 70 Praski 10 30 16,7 Limon 30 60 43,4 Diwa 15 18 17 Golemoproda`ni ceni vo Podgorica vo juli 2010 (vo evra) Min Maks Prosek Jabolko „ajdaret” Proizvod 0,85 0,85 0,85 Jabolko „zlaten deli{es” 0,70 0,70 0,70 Jabolko „crven deli{es” 0,80 0,80 0,80 Trpezno grozje 1,90 1,90 1,90 Domati 0,45 0,55 0,50 Piperka 0,65 0,75 0,70 Grlo Piperka (babura) 0,70 1,00 0,85 Grlo Zelka 0,30 0,40 0,35 Krastavici 0,50 0,60 0,55 Ceni od dobito~nite pazari vo RM za juli Sto~ni pazari Kategorija Tele 1-6 meseci June 6-18 meseci 110 120 KG/@.m 117 120 130 KG/@.m najzastap. 115 110 120 KG/@.m min. 86 100 115 KG/@.m maks. 90 120 125 KG/@.m najzastap. 90 100 120 KG/@.m 46100 36000 bu{a 16000 maks. 80000 74000 najzastap. 75000 61000 min. maks. grlo 3000 najzastap. grlo 3000 140 130 6600 4800 4500 maks. maks. 8600 najzastap. Prasiwa od 20-35kg. Goenica od90-110kg 8000 min. 140 maks. 150 150 KG/@.m 180 180 KG/@.m 180 160 KG/@.m 120 120 KG/@.m 150 140 KG/@.m KG/@.m Izvor: www.amiscg.org 7400 6100 Maloproda`ni ceni vo RM za juli Proizvod Klasa Grlo 6500 Grlo 6200 Domati Grlo grlo 3000 grlo 3000 grlo 3000 KG/@.m KG/@.m Krastavica Piperka Kompir Prva Min. Maks. Najzast 24,3 43,6 31,4 Vtora 21 33 28 27,5 43 34 16 25 21 Zelka 12,3 20,4 16 Kromid 22,7 32,7 27,7 93 120 108 Slivi 30,6 46,7 38 Cre{i 55 82 70 45,8 min. 90 110 KG/@.m maks. 120 130 KG/@.m najzastap. 100 120 KG/@.m 100 KG/@.m Kajsii 37 57,5 KG/@.m Praski 24 36 32 Lubenica 10,4 15 12,3 Diwa 28,3 46 35 grlo 3500 grlo 3500 grlo 3500 maks. najzastap. Lucerka najzastap. Slama najzastap. 38 | MOJA ZEMJA 180 150 najzastap. Seno Grlo najzastap. min. Jariwa bu{a 28000 bu{a 24000 grlo 3200 grlo 3200 grlo 3200 grlo 3000 min. Ovci Merka 110 najzastap. Jagniwa nad 18kg. Tetovo maks. min. Jagniwa do 18kg. Prilep min. min. Molzni kravi Skopje Zabele. bala 70 bala 50 bala * Cenite se izrazeni vo denari 40 KG/@.m 120 120 KG/@.m 5 Kg 7 Kg 0,4 Kg Grav Izvor: www.mzsv.gov.mk ZPIS-Pazarni informacii
© Copyright 2024 Paperzz