G
O
L
I
R
P
JULI 2003
Foto: Filip Antovski
M
M
A
A
Z
Z
M
I
I
A
R
R
Z
U
U
T
I
T
R
O
O
U
K
T
K
E
E
O
EK
Eleonora Petrova-Mitevska,
prateni~ka za trgovijata
so belo robje
Trgovijata so maloletni
devoj~iwa vo Makedonija e
alarmantna
Stranskite antropolozi za Decatabegalci od Egejska Makedonija
Kako sredno{kolcite u~at
za tolerancijata i razlikite vo zemjava
Ne{to neoficijalno
Aktivnost
na zdru`enieto "Rubqov#
Kako da se stavi kraj
na diskriminacijata
Meteori frlat mamo, po
na{eto nebo...
"Zeleniot Grad# e najmala
op{tina so najgolema du{a
Vo Struga sekoj si `ivee vo
svoi zamisleni enklavi
2
JULI 2003
Ne{to neoficijalno
Koga sme kaj odlukite na na{ite politi~ari, vistinska {teta
e {to starata dobra institucija dvorski gata~, ve}e
na funkcionira
DEJAN GEORGIEVSKI
ando, situacijata e seriozna, turbosenzacionalB
no-superkalifraxilisti~na. Kako poinaku da se
nare~e faktot {to neprosvetenite narodni masi,
skoro celoto “radni{tvo i seqa{tvo”, {to bi rekol
drugarot znaete ve}e koj, so 85 procenti mislat deka
podobro `iveele vo porane{na Jugoslavija.
More ne e turbosenzacionalno, tuku hiperskandalozno. Kako ne im e sram? Mislam, na radni{tvoto,
seqa{tvoto, a bogami i na “po{tenata inteligencija” (hi, hi, od dene{na perspektiva, u{te eden oksimoron, pet poeni za natprevaruva~ot A). Kako mo`at da ka`at takvo ne{to. Golemo ~udo, toga{ imale rabotni mesta, mo`nost da zemat kredit - da re~eme vo 1977 - i da ja iskoristat inflacijata od docnite 80-ti, pa da kupat ne{to za xabe. Sitnici i drebulii, glavno stan ili avtomobil.
Kako mo`ea, kutrite, da smeat da pomislat deka
podobro im bilo vo mrakot na ednoumieto, koga denes imaat pravo da glasaat za sekoja baraba {to }e
osnova politi~ka partija. (Da se razbereme, nemam
jas ni{to protiv politi~kite partii ili nivnite
lideri, pu pu pu, ama imam protiv barabite.) Osven
toa, gi imaat vetuvawata na istite tie barabi deka,
ako ne utre toga{ do krajot na nedelata, }e bide podobro, pobogato, i toa na kvadrat.
Dodeka lu|eto koi vladeat so nas, a sami sme si
krivi {to se takvi kakvi se, ne skontaat deka najgolemiot broj lu|e poprvo bi sakale postojano vrabotuvawe otkolku mo`nosta da glasaat za Bane ili za
Bube, ni reformite nema da im uspeat. Taka i ovie
nerazbranite od ESM. Eve na primer, onoj klipanot {to zavr{il ETF so desetka prosek? Negovata
nevolja e lo{ tajming i ni{to drugo. Da se rodel nekoja godina porano ili podocna, mo`e }e se vrabote{e za vaktot na SDSM. Ama toga{, najverojatno
}e go otpu{tea onie od VMRO, pa pak, }e mora{e da
se kanta so policijata. Zna~i, sovet do Muratovski,
mesto da si kupuval parfemi i kravati, trebalo da
trenira{ nekoe karate. Toa, ~inam, }e stanuva se
pova`no za sindikalistite...
*
*
*
Odamna ne sme ka`ale ne{to za Irak. Lin~ot na
taa, za volja na objektivnosta, ne ba{ tolku za dika
i ponos dr`ava od strana na Bu{ i Bler oficijalno zavr{i, a neoficijalno eve se u{te trae. Me|utoa, pogoduvate deka ne bi mnogu za kriminalcite
(pa mora da se takvi oti se borat protiv stabilizacijata na celiot region pred negovoto vklu~uvawe
vo evroatlantskite strukturi, ama toa e druga prikazna) {to naokolu glumat, ili se, gerilci, borci
Meteori frlat mamo,
po na{eto nebo...
protiv okupacijata, islamski teroristi, anarholiberali, vo zavisnost od toa koj vo momentot govori
za niv.
Druga e prikaznata. S¢ pojasno e, elem, deka za da
se opravdaat pred doma{nata i svetskata javnost, i
Bu{ i Bler, so nivni amin ili ne, malku podla`nale za “opasnosta” {to Irak sose Sadama ja pretstavuva za celiot miroqubiv svet. Ne{to slabo im odi
so post-festum doka`uvaweto na obvinenijata, pa
dvajcata se soo~uvaat so se poglasnite javni glasila
i politi~kata opozicija (Bler dodu{a i od svoite
laburisti), koi baraat da si priznaat i da si dadat
ostavki.
Samo {to e poverojatno deka }e si zaminat onoj
Tenet od CIA i Kempbel od ne-znam-koja-britanska-kancelarija. Ete, namesto da se konsultiraat so
svoite ambasadori po svetot, koi vedna{ }e im ka`ea deka politi~arite ne mora da odat po javnoto
mnenie, tuku da prezemaat odluki po sila na svojata
funkcija, samo ako se korisni za nacijata, tie, {to
bi rekle kolegite od BBC, “gi napravija izve{taite poseksi.” Ete, be surtuci (ova se odnesuva na na{ite hrabri politi~ari), taka se pravi toa demokratski i transparentno. Ako ve}e u~ite od nekogo,
u~ete od majstori.
*
*
*
Koga sme kaj odlukite na na{ite politi~ari, vistinska {teta e {to starata dobra institucija dvorski gata~, posleden pat vospostavena od Bube Georgievski, ve}e na funkcionira. @ivo me interesira
{to ima da ka`e, na primer "Sa{e Iks# za faktot
{to, samo nekolku dena otkako doznavme deka Evropskiot Parlament gi potsetil kolegive od Sobranieto deka dr`avite koi aspiriraat kon EU treba da ja sledat zaedni~kata nadvore{na politika,
meteorski do`d udri po Makedonija. Znaej}i go Sa{e na{, Bu~ko nema{e da izleze od Sv. Petka so de-
cenii za da se iskupi za "gre{enijata# i da postigne
"splotenost.#
*
*
*
Bla`eni se mediumite vo Makedonija, oti gi imaat Ta~i i Xaferi. Ako ne se tie dvajcata, }e nema
{to da se pi{uva vo `e{kovo leto (kamo sre}a da e
taka, ama ajde). Poslednovo so koe uspejaa da ne zaraduvaat e najavata deka ako Ohridskite sveti spisi
ne se implementiraat do fevruari, }e raspi{ele
referendum preku koj }e se povikaat na pravoto na
Albancite na samoopredeluvawe. I, sega {to? S¢
`ivo skokna vo odbrana na Ustavot, koj go “garantira unitarniot karakter na dr`avata.”
Strancite, normalno, toa go osudija kako retrogradno, a Fr~ko nanovo gi proglasi za luzeri, {to bi
trebalo da im imponira, oti za koj maj~in sin toj rekol deka e luzer, toj daleku doturkal. [to se odnesuva do Ustavot, za nego ve}e znaeme deka ne e “sveto
pismo”. Koj ne veruva, neka go pra{a Ahmeti. [to se
odnesuva do pravoto na samoopredeluvawe, mo`e da
bide ama ne mora da zna~i. Na onoj Zanana od Isto~en Timor mu uspea, za drugite, s¢ e mo`no, samo ako
e Lav vo Devica, a sonceto vo treta ku}a. Vpro~em,
ne gledam {to tolku se vozbuduvame. Ako sakaat, neka organiziraat referendum. Neli i taka i taka ogromnoto mnozinstvo nejzini `iteli ja sakaat nejzinata celovitost. Osven, se razbira onaa mala grupa
kriminalci {to nikako mevereto da gi poapsi. Jas
bi prepora~al, sre}a {to nikoj ni{to ne me pra{uva, u{te sega da po~nat “onie {to treba i tamu kaj
{to treba” da razmisluvaat {to ako na pogolem broj
gra|ani so pravo na glas idejata im fati oko.
*
*
*
Za Majka Tereza i~ ne zboruvam. Rabotata e tolku degutantna, {to se pove}e ja sfa}am `enata {to
po{la vo Kalkuta duri, samo od nas da se otka~i.
Katili sme site be, pa toa ti e.
O Stranskite antropolozi za Decata-begalci od Egejska Makedonija
N
E
S
E
N
PRE
Kako da se stavi kraj
na diskriminacijata
KIT BRAUN
R
e~isi polovina vek, decata begalci
se odvoeni od svoite sela. Tie sega
imaat pedeset-{eeset godini. Nekoi
`iveat mnogu blisku do svoite rodni mesta, drugi se polovina svet oddale~eni i
`iveat vo zaednici ~ija izgradba samite ja
potpomognaa. Za mnozinstvoto, sekoe nivno vra}awe e ote`nato od birokratski
pri~ini, a za nekoi toa e i nevozmo`no.
Onie koi trgnale na pat do`iveale golema emocionalna trauma sogleduvaj}i kolku e golema distancata me|u fizi~kite ostatoci od nivnite domovi i ona {to se u{te go imaat kako svoe se}avawe za domot.
Grcija e denes ~lenka na Evropskata Unija i iako, ne e mnogu bogata, selanite ,sepak, imaat soliden `ivot i bezbednost,
{to be{e re~isi nezamisliva rabota vo
ranite ~etiriesetti godini na minatiot
vek. Onie deca begalci koi sebe si se identifikuvaa kako Makedonci bea isklu~eni
od ovie prosperitetni procesi; i nivniot
imot ili im be{e dodelen na drugi lu|e,
vklu~uvaj}i i rodnini ili pak, e ostaven
na zabot na vremeto. Iako kusite poseti
mo`at da bidat katarzi~ni, tie isto taka,
mo`at da ja zgolemat lutinata zaradi zagubata, duri i pokraj dobienata ot{teta.
Vo ovoj kontekst, vremenskite dimenzii
na aktivizmot na decata begalci se mnogu
zna~ajni. Pred s¢, prvata generacija na
pre`iveani se nao|a na vozrast koga se po~esto razmisluva za smrtta i ona {to }e
im go ostavi na svoite naslednici. Nekoi
aktivisti so gor~ina konstatiraat deka
vremeto e na stranata na onie zemji ~ija
idnina e s¢ u{te pod zakana ili e nesigurna. [ansite za postojan egzil se sega pogolemi otkolku vo vremeto koga tie se obiduvaa da obezbedat nekakva idnina za sebe
i za svoite semejstva, i se nadevaa na povtorno vra}awe ili na kompenzacija. Raspa|aweto na isto~noevropskite zemji,
vklu~uvaj}i ja i Jugoslavija e vtora po zna-
Kit Braun, antropolog od Univerzitetot vo ^ikago, vo april godinava, vo izdanie na The Henry M. Jackson
School of International Studies, The University of Washington, go objavi esejot:“
Makedonskite deca-dedovci“ Transnacionalnata politika na memorija, egzil i vra}awe, 1848-1998”. Ovaa
studija e posvetena na Decata-begalci od Egejska Makedonija i se temeli na istra`uvaweto sprovedeno
vo ramkite na komparativniot
proekt: "Politikata na begalska
memorija i iskustvata vo Jugoisto~na Evropa#, lociran vo Centarot za makedonsko istra`uvawe i
dokumentirawe, vo Solun, Grcija
~ewe dimenzija za jakneweto na aktivizmot na decata begalci. Iako, Makedonija
go izbegna nasilstvoto vo prvite deset godini od svoeto osamostojuvawe, ekonomskata blagosostojba na gra|anite be{e oslabnata zaradi vojnite vo Hrvatska, Bosna
i Kosovo, koi rezultiraa so sankcii vrz
Srbija, najzna~ajniot stopanski partner
na Makedonija. Vo po~etokot na 2001 godina, tenziite me|u Albancite i Makedoncite, gi potsetija gra|anite i nabquduva~ite na toa kolku e nesigurna idninata na
zemjata...
Ottamu, simboli~nite i materijalnite
~uvstva na zaguba rabotat za decata begalci, a toa posebno e vidlivo kaj onie {to ja
vlo`ile sopstvenata energija i te{ko
steknatite resursi vo Republika Makedonija. Iako tie {to denes `iveat vo Kanada ili Avstralija mo`ebi ne go iskusuvaat istoto ~uvstvo na relativna ekonomska
deprivacija, tie napolno u~estvuvaat vo
paralelniot spor za ~ovekovite prava, koj
vo ovoj slu~aj e samo dopolnitelna dimen-
zija na begalskata solidarnost.
Povtorno, ~lenstvoto na Grcija vo EU
posebno gi razdraznuva makedonskite aktivisti, koi ja obvinuvaat me|unarodnata
zaednica za licemerie poradi toa {to gi
zatvara o~ite pred gr~kiot tretman na
malcinstvata, a od druga strana im nametnuva sekakvi uslovi na drugite Balkanski
dr`avi, duri pred nivnoto ~lenuvawe vo
EU voop{to da se pojavi kako tema na rasprava.
Esejov e pi{uvan so namera da pridonese za podobro razbirawe na procesite preku koi decata begalci od 1948 godina stanaa decata begalci kakvi {to gi poznavame vo 1998 godina. Dokazite {to gi nudi,
ako se pro~itaat vo duhot na dekonstruktivizmot, gi osporuvaat dvata zdravorazumski modela, koi nekoi lu|e gi koristat
za povrzuvawe na minatoto i sega{nosta.
Prvo, tie ja demonstriraat neadekvatnosta na pretpostavkata deka zad dene{niot
aktivizam na decata begalci se krijat mahinaciite na jugoslovenskata ili makedonskata dr`ava, vo nivnite socijalisti~ki ili post-socijalisti~ki pojavni formi. Od 1950-tite godini navamu, politi~kite lideri na Republika Makedonija vlo`uvaa aktivni napori da go isklu~at “egejskoto pra{awe” od nacionalnata agenda.
Ona malku dr`avna podr{ka ili ohrabruvawe {to begalskata zaednica go dobi nikoga{ ne be{e konzistentna ili sigurna,
a be{e zamrznata sekoga{ koga toa go bara{e objektivnata situacija. Po zatvaraweto na vesnikot Glas na Egejcite vo 1956
godina, s¢ do 1998 godina na Makedoncite
od Grcija koi `iveeja vo Republika Makedonija ne im be{e dozvoleno da formiraat zdru`enie ili da se vklu~at vo kakvi
bilo aktivnosti koi go nadminuvaa strogo
lokalnoto ili kulturno pole.
Mo`e da izgleda ironi~no, no duri i
postsocijalisti~kata partija koja izgleda{e najekstremna dodeka be{e vo opozicija, potpolno se preobrazi vo pragmati~-
Od Sobirot na deca begalci vo Trnovo
na i centristi~ko-desna partija za da gi
dobie izborite vo 1998 godina i potoa da
vospostavi bliski trgovski odnosi so Grcija.
Istra`uvawata od 1948 navamu, isto taka, gi otfrlaat site iluzii deka postoi
kakov bilo direkten kontinuitet, biolo{ki ili poinakov, pome|u egzilot od
1948 i sredbata od 1998 godina. Kako poedinci, dene{nite aktivisti ja napu{tile
Grcija za vreme na Gra|anskata vojna, no
tie denes se del od edna zaednica, koja e
formirana na sosema poinakva linija. Od
28.000 deca koi bea odvoeni od svoite domovi i semejstva, pove}e od edna ~etvrtina
se identifikuvaat kako Grci i ne igraat
nikakva uloga vo aktivnostite od ponov
datum. U{te edna ~etvrtina se obedinija
so eden ili obata roditela vo rok od tri
godini po zaminuvaweto vo Isto~na Evropa. Mnogu od niv se donekade vklu~eni vo
aktivisti~koto dvi`ewe. Sepak, edna kriti~na masa deca begalci, od koi najgolemiot broj se od onie ~ii iskustva na iskorenetost se najdolgotrajni, vodi kampawa za
davawe vidlivost na nivnata kauza. Iako
zasnovale domovi i semejstva vo Evropa,
Avstralija i Severna Amerika, tie ne go
zaboravile zaedni~koto iskustvo na postojana dislokacija, i se obedineti vo re{enosta da stavat kraj na diskriminacijata koja protiv eden broj od niv ja sproveduva Grcija.
Zaednicata na decata begalci koja se
razvi vo poslednite pedeset godini na
tri kontinenti ne e isklu~ok. Ona {to
jasno se pojavuva e mo}ta na percepiranata nepravda da generira solidarnost, kako i trajnoto zna~ewe na “domot” za poedincite i grupite. Iako nejzinite ~leno-
vi poteknuvaat od eden nastan od pred pedeset godini, tie ne se naprosto grupa na
ogor~eni lu|e opsednati od minatoto.
Me|u niv ima elokventni i strasni poddr`uva~i na principite koi se vo opasnost na krajot na dvaesettiot vek. Nivnite barawa za “pravo na vra}awe” verojatno se oslabeni od nivnata nepodgotvenost da se otka`at od razli~nite barawa
{to gi postavuvaat, i jasno e deka nivnata cvrsta posvetenost na Makedonskiot
nacionalen identitet ja vklu~uva nivnata akcija vo eden cel komplet od slo`eni
problemi. Sepak, zdravorazumskata sr`
na nivnite poplaki protiv Grcija - deka
baraweto poedincite treba da u`ivaat
vo slobodata na dvi`eweto i kulturnite
identiteti ne treba da bide osnova za
diskriminacija - te{ko mo`at da se pobijat.
Nivniot slu~aj, zna~i, otvara pra{awa koi se od s¢ pogolemo zna~ewe vo svetov vo koj prisilnite preselbi se pojava
koja e ra{irena, pa sepak, sfatena kako
preodna pojava. Kako {to ka`avme prethodno, prvata generacija na deca begalci
sega se pribli`uva kon penzija ili se ve}e penzionirani. Postojat {pekulacii
deka jasnata mo`nost za nivnoto neizbe`no izumirawe ja hrani re{itelnosta
na gr~kata vlada da ne dade ni{to, sovr{eno ubedena deka i samiot problem }e
is~ezne so nivnata smrt. Bez ogled dali
takviot cinizam e opravdan ili ne, ostanuva faktot deka edna dr`ava ~lenka na
demokratskata, napredna i bezbedna EU
ostanuva nepodgotvena da odgovori na
poplakite na edna grupa lu|e rodeni na
nejzina teritorija i proterani poradi
pri~ini vrz koi nemale vlijanie.
3
JULI 2003
MARIJA KUKA
P
Trgovijata so maloletni devoj~iwa
vo Makedonija e alarmantna
oznato e deka trgovijata so `e- tornoto sudewe mnogumina go smetaat
ni i deca i prisilnata prosti- za eden od najgolemite gafovi na natucija se problemi koi stanu- {eto pravosudstvo. Dali i ovoj slu~aj
vaat od den na den se pogolemi?
uka`uva na toa deka na{ite zakoni i
Vo parlamentarnoto Sobranie na ne se najefikasni za spravuvawe so trSovetot na Evropa na tretata plenar- govija so lu|e?
na sesija, {to se odr`a od 23 do 27 juMoram da ka`am deka `enite parlani, edna od to~kite na dnevniot red be- mentarki organizirani vo @enskiot
{e i trgovijata so `eni i deca i pri- parlamentaren klub, sogleduvaj}i go
silnata prostitucija. Na taa sesija zna~eweto na ovoj problem, ve}e orgaimav svoe izlagawe,tokmu za sostojbi- niziraa dva seminara tokmu na tema
te vo Republika Makedonija. Toa e se- trgovija so `eni i prisilna prostituriozen problem i jas i moite kole{ki cija. Zakonskata regulativa be{e edna
parlamentarki se zanimavame so ova od temite na tie seminari. Se razglepra{awe ve}e podolgo vreme. Nie na duva{e postojnata zakonska regulatiprvi mart ovaa godina formiravme va i mo`nosta kako da se sovladaat
@enski parlamentaren klub i edna od ovie problemi. Kontaktiravme i so
prvite zada~i so koi po~navme da se za- me|unarodnata zaednica, tuka pred s¢
nimavame be{e trgovijata so lu|e, za gi imam predvid, IOM- Internaciokoja pojdovni elementi najdovme vo nalnata organizacija za migracii i
Konvencijata na Obedinetite nacii OBSE koi rabotat na ovoj problem.
so akcent na protokolot od Palermo, [to se odnesuva do na{ata zakonska
protiv trgovijata so `eni i deca i regulativa rekov deka so ratifikaciprisilnata prostitucija. Seto ova e ja na konvenciite }e mo`e mnogu da se
vo ramkite na Konvencijata za spro- pridonese vo prekinuvaweto na kanativstavuvawe na transnacionalniot lite na trgovijata i mnogu da im se pokriminal, kade {to protokolot od Pa- mogne na `enite koi se vlezeni vo temlermo e sostaven del. Nie organizi- niot prostor nare~en prisilna prosravme nekolku seminari za zapoznava- titucija. So ratifikacijata }e se prowe so problemot nare~en prisilna meni i kaznenata politika sprema izprostitucija i trgovija so `eni i de- vr{itelite na delata. So toa nie }e
ca, se so cel da se uvidi zna~ajot na ra- mo`eme da deluvame vo pravec ne samo
tifikacijata na Konvencijata na Obe- na suzbivawe na trgovijata so `eni,tudinetite nacii, i na dogovorot od Pa- ku i preventivno. Se nadevam deka so
lermo. Dojdovme do konstatacija deka toa }e se podobri kvalitetot na rabona ovoj problem vo Makedonija mnogu tata na vladiniot i nevladiniot sekse raboti, no ne dovolno transparen- tor vo ovaa sfera. Osven toa, se rabotno. Rabotat golem broj institucii ti i na promena na izmena i dopolnuvakako vladini, taka i nevladini, do- we na Krivi~niot zakonik tokmu zarama{ni i me|unarodni.
di ovaa sfera bidej}i kaznite koi se
Problemot se razgoruva, dali toa predvideni za ovaa vrsta kriminal se
zna~i deka ne{to sepak ne odi kako stra{no mali. Kaznite treba da bidat
{to treba vo rabotata na nevladiniot i }e bidat pogolemi.
i vladiniot sektor vo borba so najsuOtkako devojkite }e bidat spaseni
roviot kriminal, trgovijata so lu- od sinxirot na trgovija so lu|e i pri|e....?
silnata prostitucija sleduva period
Toa e seriozen problem. Ne e samo na resocijalizacija koj {to ne e lesen
makedonski, i ne e saproces. Neminovno
mo regionalen. Vo
se nametnuva praramkite na Evropa,
{aweto, {to pona{to se odnesuva do
tamu?
trgovijata so lu|e,
Resocijalizacija
dosega bevme tretie mnogu va`en segrani kako tranzitment. Vo Sovetot
Od osobeno zna~ewe za
na zemja, ili pak,
na Evropa ~lenuvaMakedonija e ratifika- at 45 zemji i barem
zemja na destinacija. Ne bevme tretiod niv
cija na Konvencijata na polovina
rani kako zemja na
imaat problem so
poteklo. No, moram Obedinetite nacii protiv trgovijata so `eni
da naglasam deka
i prisilnata prostransnacionalen krimi- titucija, bilo kako
nie s¢ pove}e stanuvame i zemja na potranzitni
zemji,
nal
teklo. I od samite
zemji na destinacija
mediumi mo`e da se
ili zemji na potekdojde do mnogu podalo. Toa e ve}e seriotoci koi ka`uvaat
zen problem za Evdeka maloletni deropa. Pokraj orgavoj~iwa se prodavaniziraweto na cenni za suma od pedetrite za prvi~noto
set evra vo zapadniot del na zemjata. prifa}awe na ovie `eni se planira reToa e seriozen problem i ja poka`uva socijalizacija na `enite i nivnoto
celata alarmantnost na situacijata. povtorno vra}awe vo normalniot `iTrgovija so maloletni `enski lica od vot vo op{testvoto. Se razbira za taa
isto~niot vo zapadniot del e eden od cel e potrebna kompletna za{tita, binajserioznite problemi so koi vo momentov se soo~uvame.
[to pravime nie vo Makedonija, a
{to pravi me|unarodnata zaednica?
Prvo {to se odnesuva do pravnite
aspekti, Makedonija e potpisni~ka na
Konvencijata na Obedinetite nacii,
so akcent na protokolot od Palermo
koj se odnesuva na trgovijata so `eni i
deca i na prisilna prostitucija i istite se vo procedura na ratifikacija
vo Ministerstvo za pravda. Konvencio poslednive mesecite temperatujata so protokolite ja imaat ratifirata vo javnosta be{e podignata
kuvano 37 zemji vo svetot. Za da stane
so me|usebnite obvinuvawa me|u
Konvencijata pravosilna, treba da ja
vlasta i opozicijata okolu proslavata
ratifikuvaat 40 zemji vo svetot, taka
na stogodi{ninata od Ilindenskoto
{to kolku pobrzo ja ratifikuvame
vostanie, a vo posledno vreme i so spoKonvencijata so protokolite tolku
rot so SPC okolu vra}aweto na spomen
podobro za nas, bidej}i pove}eto od na-plo~ite vo manastirot "Prohor P~iw{ite sosedi ve}e go storija toa. Otkaski”. Dali Makedonija dostojno }e gi
ko }e ja potpi{eme treba da pominat
proslavi i odbele`i dvata Ilindena?
90 dena za da stapi vo sila, taka {to
Programata za ~estvuvawe na Ilinpolesno }e se spravuvame so ovaa vrsta
den e otpe~atena i ispratena do site mena kriminal, na lokalno i na regiodiumi, taka {to site gra|ani na Repubnalno nivo.
lika Makedonija mo`at da vidat koi }e
Otkako Dilaver Bojku dobi samo
bidat nastanite {to }e go odbele`at
{est meseci zatvor za trgovija so `eova jubilejno stogodi{no proslavuvawe
ni, negovoto begstvo, fa}awe, i pov-
,,
,,
,,
Intervju:
Eleonora Petrova-Mitevska, prateni~ka za trgovijata so belo robje
Vo Sovetot na Evropa
~lenuvaat 45 zemji i barem
polovina od niv imaat
problem so trgovijata so
`eni i prisilnata prostitucija
,,
dej}i na onie `eni koi }e se pojavat kako svedoci vo procesi ili koi se traumatizirani od uslovite vo koi `iveele
i prisilno rabotele mora da im se menuva identitetot. Toa e dolgotraen
proces. Potrebna e za{tita na nivnata
li~nost. Isto taka, kako {to postojat
za{titeni domovi za maltretirani `eni, }e bidat potrebni i domovi za `eni koi bile prodavani i prinudeni da
se prostituiraat. Se razbira deka za
ovie domovi nema javno da se obelodeni
adresata ili telefonot, za da nemo`at
onie protiv koi svedo~ele, da im na{tetat. Voop{to, so vakvata anonimnost
na domovite, se za{tituvaat `eni koi
treba da se resocijaliziraat i da se
vratat vo zemjata na poteklo, po mo`nost da se za{titat i so diskrecija, odnosno da ne se znae kade prestojuvale i
so {to se zanimavale. Potrebno e da se
vodi pogolema gri`a za ovie `eni. Ova
go zboruvam i poradi faktot {to nie
dosega ne bevme poso~eni kako zemja na
poteklo. No, za `al, sega i nie sme poso~eni kako zemja od kade poteknuvaat
devojkite i `enite koi se `rtvi na trgovijata so lu|e. So poslednite slu~ai
na prisilna prostitucija vo Makedoni-
ja, bidej}i se raboti za maloletni lica, nie }e morame da vodime posebna
gri`a za nivnoto vra}awe vo normalen
sekojdneven `ivot. Mora da se razgrani~at nekoi raboti. Na primer,vo terminologijata. Kaj nas naj~esto se zboruva za trgovija so `eni i prostitucija.
Mora da se naglasi prisilna prostitucija za{to vo najdobar slu~aj prostitucija mo`e da se protolkuva kako ne{to
dobrovolno, prifa}awe na taa dejnost.
Na site devojki i `eni koi vleguvaat
vo sinxirot na prisilnata prostitucija im se odzemeni dokumentite, fizi~ki se maltretirani, zlostavuvani, zaklu~uvani i primorani da se prodavaat.
Na stranskite dr`avjanki prvo im se
odzemaat paso{ite i parite taka {to
celosno se zavisni od voljata na nivniot rabotodavec, koj gi kupuva za izvesna
supa pari. Maloletnite makedonski devojki pak, se zapla{uvani deka vo nivnite sredini }e se doznae so {to se zanimavale , deka za niv }e se zboruva i
deka na kraj }e bidat otfrleni od site.
Ako Makedonija sega se vbrojuva vo
zemji na poteklo na devojkite i `enite
koi se vlezeni vo sinxirot na trgovijata so belo robje dali se znae koi se de-
Za ilindenskoto praznuvawe
V
Nepotrebno
se krevaat tenziite
na Vtori avgust. Sekako, Ministerstvoto za kulutura i site onie koi bea anga`irani dokraj }e vlo`at napori da se
realizira seto ova i se nadevam deka s¢
}e pomine vo najdobar red.
Mislam deka celata rabota okolu
vra}aweto na spomen-plo~ite na ASNOM vo manastirot †Prohor P~iwski° izleze malku prenasilena. Vo posleden moment od Belgrad stigna odluka
vo rok od osum dena spomen-plo~ite da
bidat vrateni vo manastirot. Mo`ebi
treba{e celiot toj proces da po~ne vo
maj, pa toga{ problemot da bide re{en,
na relacija srpska vlada - Srpska pravoslavna crkva vo tekot na juni, za sega,
na krajot na juli, da ne se krevaat tenziite. Navistina ne znam {to bi mo`ela
da komentiram za odnosot na SPC, taa
ne e vo ramkite na ingerenciite na dr`avata i svoite odluki samostojno gi
donesuva. Sega treba da vidime i da po~ekame.
vojkite i od koi sredini doa|aat?
Vo Makedonija, primeri so navodno
barawe rabota, a posle prodavawe, nema. Nie imame primeri koi poka`uvaat
deka devojkite se zemeni od razli~ni
sredini. Posledniot slu~aj za koj mnogu se pi{uva{e vo mediumite, be{e
slu~aj na 14 godi{no devoj~e od Veles,
za koja postoi somnevawe deka e kidnapirana. Toa e navistina stra{no za
ovaa sredina. Zna~i, tie ne barale rabota, bidej}i stanuva zbor za maloletni lica koi `iveele so svoite roditeli. Zastra{uvaat slu~aevi kako na
primer onoj na 16 godi{no devoj~e od
[tip, koe e zemeno i prisileno na
prostitucija vo zapadniot del na Makedonija, a devoj~eto e retardirano. Ima
podatoci i za odvedeni romski devoj~iwa. Mo`ebi tuka stanuva zbor za barawe rabota, me|utoa ovie slu~aevi treba
doprva da se ispitaat. Nie imame nevladini organizacii koi se zanimavaat
so vakvi istra`uvawa, a imame i socijalni ustanovi, tie se dol`ni da gi pokrenuvaat i istra`uvaat vakvite slu~aevi.
Koj be{e motivot Vie da po~nete da
se zanimavate so ovoj problem?
Jas zapo~nav da se zanimavam so ovoj
problem pred s¢ od sobraniski aspekt
za da i dadam glasnost na ratifikacijata na Konvencijata. Potoa konstatirav
deka borbata protiv trgovijata so `eni
i prisilnata prostitucija e te{ka, no
mora da se istrae. Trgovijata so `eni i
prisilnata prostitucija zna~at naru{uvawe na ~ovekovite prava, a bidej}i
`enskite prava se sostaven del od ~ovekovite prava toa se i nivni prava. So
ratifikacija }e se otvori mo`nost za
regionalno suzbivawe na trgovijata so
`eni i se nadevam i na drugi kriminalni dejstva.
Kako te~e na ova pole sorabotkata
me|u vladinite i nevladinite organizacii?
Moram da ka`am deka koga se raboti za suzbivawe na trgovijata so `eni
i deca i prisilnata prostitucija nie
sme na eden povisok stepen ,bidej}i
`enskiot parlamentaren klub raboti
na eden zaedni~ki proekt so parlamentarkite od Bosna i Hercegovina,
kako i so pretstavni~kite na najvisokiot zakonodaven dom na Crna Gora.
Toa e zaedni~ka tema od op{t interes.
Problemot sakame da go stavime na edno regionalno nivo, zna~i preku parlamentarnata sorabotka problemot da
se re{ava regionalno.
Nie vo Makedonija serizno rabotime na suzbivawe na ovoj problem.
Vklu~eni se SO@M, Makedonskoto
`ensko lobi, drugi organizacii od
nevladiniot sektor, parlamentarkite
i intelektualkite vo Makedonija.
Smetam deka site raboti treba da se
re{avaat so transparentnost i so
glasnost, a toa mo`e samo preku mediumite. Se nadevam deka so otvorawe na
ovaa tema, mo`e da se organiziraat
debati i trkalezni masi i na televiziite, i da se zafati pred s¢ aspektot
na Makedonija kako zemja na poteklo
na devojkite i `enite koi se zarobeni
vo sinxirot na trgovijata so lu|e. Mora da se informiraat lu|eto od site
sredini za problemot i za negovata
golemina. Taka }e mo`eme polesno da
go sovladame.
4
JULI 2003
EKO-TURIZAM
EKO-TURIZAM
EKO-TURIZAM
Na padinite na planinata Baba, na nadmorska viso~ina od 1.100 metri se nao|a prespanskoto ezero Braj~ino
Braj~ino - spoj na prirodata
so kulturnite vrednosti
seloto i nekoi od ku}ite koi datiraat od
19 vek.
"Za nekoi ku}i {to se posebno atrakod edna strana i na samo petnaesetina tivni i vredni napravivme valorizacija
minuti odale~enost od Prespanskoto so muzejot od Bitola, gi obele`avme i
ezero, od druga strana, pretstavuva ide- napravivme nivna skica za vnatre{nata
alen spoj za razvoj na turizmot. Tuka na struktura, od koj vek se, kako se gradeni.
nadmorska viso~ina od 1.200 metri se Vo seloto ima kameni ku}i od 1893 godira|aat najekolo{kite jabolka, a kon kra- na, koi u{te egzistiraat i lu|e `iveat
jot na juli po~nuvaat da zreat jagodite. vo niv", veli Dragi Pop Stojanov, koorOva podplaninsko selo go poseduva naj- dinator na proektot za razvoj na ekoturgolemiot atar vo zemjava, kade zad izmot vo Braj~ino.
planinskite vrvovi se
Za onie {to podolgo
nao|a grani~nata lin}e prestojuvaat vo
ija so Grcija.
seloto, proektot predNiz Braj~ino treba
viduva, smestuvawe vo
da se pro{eta pe{ki,
nekolku ku}i, koi se
da se vpie, a ne da se
opremeni za pre~ek na
uni{ti prirodata.
t u r i s t i .
Dovolno e samo da gi
Zadovolstvoto
da
ostavite tragite na
iznajmat edna ku}a, so
va{ite stopala, a da gi
sopstven dvor i dnevna
zemete se}avawata so
soba, pet lica bi gi
vas. A ona {to }e go
~inelo po 600 denari
zadr`i va{eto vniza
no}evawe.
manie se pette crkvi i
Obrocite
se
manastirot koi se
napla}aat
dopolnao|aat okolu seloto.
nitelno i variraat vo
Do niv se stignuva
zavisnost od vidot na
Dragi
Pop
Stojanov
lesno, so obele`ani
hranata so koja }e
"pateki na kulturno
bidete
poslu`eni.
nasledstvo", koi se del od proektot za Ru~ek i ve~era se dobiva vo opredeleni
animirawe na turistite. Niz seloto se ku}i kade mo`at da se pora~a lokalna
postaveni tabli na koi se prika`ani hrana i specijaliteti. Edna od ku}ite vo
neophodnite informacii za atrakciite koja }e mo`e da u`ivate vo doma{nata
koi mo`at da se posetat vo i nad seloto. hrana e na semejstvoto Pop Janevski,
Onie poupornite }e mo`at da pe{a~at i povratnici od [vedska. Vo zeleniloto
da gi posetat site crkvi za okolu tri na nivniot dvor u`ivavme vo doma{no
ipol ~asa i pritoa }e mo`at da se zapoz- podgotveniot ru~ek. Doma}inkata
naat i so specifi~nata arhitektura vo Milka Pop Janevska, ne pre~eka so taze
Vnatre{nost na ku}a {to nudi privatno smestuvawe
Foto: Filip Antovski
respanskoto selo Braj~ino se nao|a
P
na 1.100 metri nadmorska viso~ina.
Smesteno vo pazuvite na planinata Baba
Panorama na Braj~ino
Prv pilot proekt za ekoturizam vo Braj~ino
P
oradi svojata mestopolo`ba, izvonrednata priroda, povrzanosta so Pelister od
edna, i Prespanskoto Ezero od druga strana, vo konkurencija na 37 postpelisterski sela od bitolska i resenska strana, Braj~ino e izbrano da bide mesto vo koe
}e se sproveduva pilot programata za razvoj na ekoturizmot vo zemjava, kako del od
Proektot za konzervacija na planinata Pelister. Celta na proektot e da se povrzat
Prespa parkot i Nacionalniot park Pelister, preku sozdavawe na eden vid most me|u
niv, so prirodna planinska pateka od Braj~ino do planinarskiot dom na Golemo Ezero,
kade mo`at da se vidat najubavite pejsa`i. Idejata e na ovoj na~in da mu se pomogne na
lokalnoto naselenie so toa {to }e se sozdadat uslovi za zarabotka so pomo{ na iskoristuvawe na prirodnite resursi.
izmesen zelnik i {totuku zazreani jagodi od gradinata. Desno od nas niz ogradata qubopitno ne yirka doma{noto
mileni~e, srnata Bambi.
Braj~ino izobiluva so zelenilo i
voda, a Braj~inskata reka {to te~e niz
seloto nosi sve`ina i vistinsko
razladuvawe vo letnite gore{tini. Na
leviot breg na rekata se nao|a privatniot ribnik kade mo`ete da sednete, da
si izberete riba i sopstvenikot da ja
podgotvi pred vas. Kilogram podgotvena
sve`a i ekolo{ki zdrava riba bi ve
~inela okolu 250-300 denari. Braj~ino
ima odli~ni uslovi za razvoj i na kulturniot turizam, so ogled na toa deka vo
neposredna blizina na seloto se nao|a
manastirot "Sveta Petka" , koj datira od
16 vek. Do nego se stasuva po petnaesetina minuti pe{a~ewe, preku selska pateka.
"Prvite koreni na manastirot datiraat od deveti vek, pa e ru{en i palen, za
povtorno vrz nego da bide izgraden nov.
Ikonostasot vo manastirot datira od 15
vek", ni objasnuva pretsedatelot na mesnata zaednica, Spiro Dinevski.
Manastirot, soglasno proektot,
se restavrira, a konacite se prisposobuvaat za priem na pogolemi grupi plani-
Margaret Misteli-"Migel#, rakovoditel na marketing i promotivnata strategija za proektot vo Braj~ino
Makedonija e sovr{eno
mesto za razvoj na ekoturizam
[
vajcarkata
Margaret
Misteli"Migel” e rakovoditel na marketing i
promotivnata strategija za razvoj na
ekoturizmot vo Braj~ino, selo vo prespanskiot kraj, vo padinite na planinata Baba.
Proektot za razvoj na ekoturizmot vo
Braj~ino e del od po{irokiot proekt za konzervacija na planinata Pelister, finasiran od
[vajcarskata agencija za me|unaroden razvoj
od Bern.
Momentalno rabotite na razvoj na ekoturizmot vo Braj~ino, za {to ste anga`irani od
strana na [vajcarskata nevladina organizacija "Pronatura”. ]e ni objasnite li za kakov
proekt vsu{nost stanuva zbor?
Proektot Bra~ino }e startuva godinava.
Stanuva zbor za pilot proekt koj treba da mu
poka`e na lokalnoto naselenie deka so
pravilna upotreba na prirodnite resursi
mo`e da se dobie profit. Proektot e del od
pogolem broj aktivnosti za iskoristuvawe na
prirodni resursi. Stanuva zbor za turizam koj
ne gi uni{tuva prirodnite pridobivki za
lokalnoto naselenie.
Koi atrakcii }e im gi ponudi Braj~ino na
turistite i so kakvi smestuva~ki kapaciteti
raspolaga seloto?
Vo seloto ima selska hrana, kade lokalnite
`eni gotvat i koi }e ja prodavaat vo svoite
domovi. Dokolku grupata e sostavena od 6 do 8
lica tie }e mo`at da se hranat vo opredeleni
ku}i vo seloto, a za pogolemi grupi, hrana }e
bide obezbedena vo manastirot “Sveti Petka”
koj se nao|a na petnaesetina minuti od
Braj~ino. Vo manastirot, za po~etok, ima prilagodeno dve sobi so po pet kreveti. Toa bi
bilo smestuvawe za planinari, kade ima i
trpezarija, a mo`e da se iznajmi i kujna.
Mestoto e ubavo i za piknik, bidej}i se nao|a
vo planinata. Posetitelite }e treba da go
ostavat avtomobilot vo seloto i pe{ki da se
iska~at do manastirot, iako ima i zaobikolen
pat za stari i bolni lica. Ima vodi~i niz
seloto, kade se poso~eni ku}ite koi izdavaat
sobi i patokazi za crkvite, a vo proces sme i na
podgotovka na vodi~ koj ]e gi upatuva turistite i }e im gi dava potrebnite informacii.
Patekata e obele`ana kako i ku}ite.
Dali smetate deka ovoj pilot proekt }e bide
interesen, kako za doma{nite, taka i za stranskite turisti?
Sekako, ovoj proekt bi bilo interesno da se
ponudi zaedno so drugite aran`mani vo zemjava. Na primer Braj~ino bi mo`elo da se ponudi kako idealno mesto za planinarewe, bidej}i
e oddale~eno {est ~asa od Golemo Ezero i ~est
~asa od Malovi{te. Mo`e da se odmorite vo
ova mesto i da prodol`ite ponatamu vo patuvaweto. Mestoto e idealno za sportski
aktivnosti, no i za odmor i relaksacija. Vo
leto mo`e da odite i na pla`a, bidej}i
Prespanskoto ezero e na petnaesetina minuti
od seloto. Mo`no e da se kombiniraat pogolem
broj aktivnosti vo tekot na denot, a vo okolinata se nao|aat mno{tvo interesni mesta kako
Slivnica, Kurbinovo, Ezerani, Podmo~ani.
Ima li uslovi za razvoj na ekoturizmot vo
zemjava?
Ekoturizmot e odli~en za planinski mesta
koi poseduvaat prirodni bogatstva, a ne se
ekonomski razvieni. Pra{aweto e dali
Vladata saka da investira vo infrastrukturata za lokalnoto naselenie da mo`e da go iskoristi potencijalot za ekoturizam. Makedonija
ima prednost {to ima dosta dobra infrastruktura, sporedbeno, imate mnogu podobri
pati{ta od Bugarija. Rabotev vo Bugarija
minatata godina i mislam deka Makedonija vo
ovoj region ima golem spektar na kulturni i
prirodni spomenici. Ima ezera i planini.
Sovr{eno e!
Kolku Braj~ino mo`e da ponudi za alternativniot turizam vo zemjava?
Toj {to }e dojde vo Braj~ino treba da znae
deka mestoto e osobeno i odli~no i toa se
obiduvame da go garantirame, oti ne mo`ete da
bidete skapi, a ponudata da ne soodvetstvuva na
toa. Se nadevam deka ima perspektivi vo
Braj~ino za ekoturizam i dokolku se otvori
granicata kon Grcija, toga{ ova mesto }e se
najde na krstopatot kon severna Grcija.
Braj~ino ima i planija i ezero. Ako ne trgne
ne{to na levo, mestoto navistina ima idnina.
Lu|eto se entuzijasti i smetaat deka mo`at da
bidat del od ekoturizmot. Se nadevame deka za
dve - tri godini celoto selo }e go poddr`i ovoj
proekt i }e se odnesuva ekolo{ki, pravilno da
se upotrebuva vodata i da ne se frlaat otpadoci.
Makedonija
ima
dobra
{ansa
na
turistik~iot pazar, osobeno vo ekoturizmot,
dokolu Vladata gi poddr`i zaednicite da
obezbedat dobra ponuda. I potrebna e soodvetna promocija, bidej}i Makedonija izobiluva so
atraktivni destinacii, aktivnosti, kultura,
sela. Ohrid site go znaat, no i Prespa i }elister se ubavi. Dobro e da se rzvie alternativna
destinacija koja se nao|a vo blizina na Ohrid,
a toa e Prespa, kako {to se predlaga i vo master planot na Vladata.
Ovoj region e odli~en. Makedonija mo`e
mnogu da dade vo turizmot. Treba samo mala
poddr{ka, gi imate osnovnite raboti {to se
potrebni, kako i aerodromot vo Ohrid. Vo master planot se dava jasna perspektiva {to treba
Makedonija da napravi za turizmot.
Perspektivite koi se predlagaat se dobri i
mo`at da se nadminat, ako se obvrzete na niv.
Sega nema zakonska ramka, nitu pak inicijativa od dr`avata, donatorite pravat ona {to
mislat deka treba da go napravat, bez nikoj da
gi koordinira, {to e vsu{nost rabota na
dr`avata. No imate i drugi problemi, kako
{to se ekonomskiot razvoj i bezbednosta koi
se neophodni. Ako se napravi miks na turisti~kata strategija so razvoj na ekoturizmot
ili alternativniot turizam, dr`avata bi
imala ekstra dobivka.
5
JULI 2003
Vo edukativnoto kat~e vo Kriva Palanka sredno{kolcite u~at za tolerancijata i razlikite vo zemjava
Foto: Andon Dav~ev,
"Zeleniot Grad# e najmala
op{tina so najgolema du{a
Vo ovoj proekt u~estvuvaat u~enici od treta i ~etvrta godina od srednite u~ili{ta
DANIELA TRP^EVSKA
o severoisto~niot del na zemjava, vo
V
grani~noto podra~je so Bugarija i Srbija, vo Kriva Palanka se nao|a virtuelnata op{tina Zelen Grad. Smestena e na
povr{ina od ~etiri hektari i e najmalata
op{tina so koja rakovodat sredno{kolci
od zemjava, koi se zapoznavaat so demokratskite principi i zemaat u~estvo vo donesuvaweto na odluki preku upravuvaweto so osnovnite funkcii na lokalnata samouprava. Zeleniot Grad pretendira da
stane ~lenka na ZELS i 125 op{tina vo
zemjava, ~ii stavovi i zalo`bi }e bidat
slu{nati i prifateni.
Brojot na `iteli vo op{tinata Zelen
Grad varira, no vo prosek vo nea `iveat 60
mladinci od razli~na verska i etni~ka
pripadnost. Buxetot na op{tinata e mal i
se polni od kaznenite merki za prekr{uvawe na pravilata. Pa taka, dokolku vi
zayvoni mobilniot telefon za vreme na
sesiite, ako zadocnite na zaka`an nastan,
ili pak, poradi neodr`uvawe na higiena
vo domovite, }e treba da platite kazna vo
visina od 50 denari. Mladite lu|e koi desetina dena `iveat vo op{tinata, naj~esto se zanimavaat so trgovija, ugostitelstvo, turizam, no i so proizvodstvo na plikoa, prehranbeni produkti, a odli~no
funkcionira i fabrikata za reciklirawe hartija. Vo ramkite na op{tinata postoi diskoteka, sportski tereni, privatna
televizija, kako i kino “Dojdi i vidi”. Vo
plan e izgradba na biblioteka, muzej, ambulanta, a `itelite na kampot uka`uvaat
i na potrebata od voveduvawe na telefonski linii i internet. Po~nuvaj}i od avgust 2002 godina vo ova edukativno kat~e
nari. Vo momentot, toj raspolaga so dve "Braj~ino so skoro be{e napu{teno
sobi so po pet kreveti, so ponizok stepen selo, nikoj ne doa|a{e a mladite site
na akomodacija, no i so daleku poniski zaminaa oti nemaat rabota. Sega re~isi
ceni od smestuvaweto vo seloto, od okolu sekoj den ima lu|e koi {to naminuvaat i
200 - 300 denari za no}evawe.
sakaat da preno}at tuka".
Edna od mo`nostite, koi gi nudi ova
Interesot kaj `itelite za razvoj na
mesto, e da preno}ite vo Braj~ino, a izut- ekoturizmot od den na den se pove}e
rina da pe{a~ite do Golemo Ezero vo rasne. Sega golem broj ku}i na svoja raka
sredi{teto
na
prezemaat akcija, gi
Nacionalniot park
renoviraat ku}ite i
ZANIMLIVOSTI
Palister na 2.200
gi adaptiraat za
metri. Po {est
pre~ek na turisti.
~asovi pe{a~ewe,
Najubavata ku}a vo
mo`ete da prespiBraj~ino e definiete vo Planinskiot
tivno
onaa
na
dom koj raspolaga so
Nikolina,
koja
40 legla i od tamu gi
pleni so izgledot i
imate site mo`ni
akomodacijata. Ovoj
tefan Xajkov od Braj~ino e
destinacii na dlanobjekt pred pove}e
~ovekot koj bil vo zatvor
ka, kon koi mo`e da
od desetina godini
zaedno so Al Kapone. Vo
prodol`ite, kako
privlekuval
i
negovite ludi mladi godini, kako
na
primer,
pre~ekuval golem
{to raska`uvaat `itelite na
Malovi{te,
broj turisti i
seloto, toj zaminal vo Amerika
M a g a r e v o ,
ambasadori vo zemjakade se favel so falsifikuvawe
N i ` e p o l e .
va, a sega, iako ne e
na pari, a imal i 11 `eni koi
Patekata niz planiotvoren za turisti,
rabotele za nego. Vo 1937 godina
nata e markirana,
im
dava
dobar
toj bil deportiran od strana na
is~istena, a za
primer na `itelite
amerikanskite
vlasti
vo
planisnkite
kako treba da se razMakedonija. Po~inal pred tri
pro{etki mo`at da
viva turizmot vo ova
godini, vo dlaboka starost, a sosese
iznajmat
i
prespansko selo. Od
lanite go pametat po negovite
vodi~i, koi imaat
ova selo lu|eto so
interesni prikazni za slu~kite
poznavawa za origodini tradicionalvo `ivotot, kako i po toa {to
entacija vo prosno se iseluvale vo
odli~no zboruval i pi{uval na
torot, za biodi"golemiot
svet",
angliski jazik. Od Braj~ino e i
verzitetot
i
pred se vo Kanada i
pisatelot Meto Jovanovski i
alpinizmot, a }e
Avstralija.
negoviot sin Borjan, porane{en
bidat podgotveni da
Momentalno vo nego
portparol na pretsedatelot
reagiraat vo slu~aj
`iveat 140 lu|e, no
Boris Trajkovski.
na nevreme, lavina i
preku leto seloto
sli~no.
za`ivuva, poradi
"Na petnaesetina
vra}aweto na iseminuti od seloto se nao|a i lenicite. Ima mnogu ku}i so katanci na
Prespanskoto ezero, {to mo`e da se vratite, no se pravat obidi za nivno
iskombinira so poseta na Golem Grad, vra}awe vo seloto, so cel da gi izdavaat
Podmo~ani, Ezerani i Kurbinovo", ni ku}ite i da se vklu~at vo proektot za
objasnuvaat vo seloto, a pretsedatelot na ekoturizam. `itelite se nadevaat deka
mesnata zaednica se nadvorzuva i veli: so toa }e za`ivee seloto i }e ima {ansa
Stefan Xajkov od
Braj~ino le`el vo
zatvor so Al Kapone
S
Mo`ni destinacii
Podmo~ani
Vo ku}ata na Jone Eftimovski mo`e da se vidi edna od najbogatite etnolo{ki kolekcii vo Makedonija. Kolekcijata sodr`i nakit, oru`je, stari
pari i nad 140 narodni nosii od site regioni vo zemjava.
Ezerani
Ornitolo{kiot park Ezerani se nao|a na Prespanskoto Ezero. Vo ovoj
za{titen park, `iveat preku 115 razli~ni vidovi na retki ptici, me|u
koi i pelikanite.
Kurbinovo
Vo blizina na Kurbinovo se nao|a crkvata "Sveti \or|ija", so prekrasni
freski koi datiraat od 1191 godina. Specifi~nata yidna dekoracija na
crkvata e eden od najdobrite primeri vo zemjava za srednovekovnoto
slikarstvo.
Golem Grad
Na ostrovot mo`at da se najdat tragi od razli~ni istoriski periodi, me|u
koi i na crkvite Sveti Petar i Sveti Dimitri od 14 vek. Denes ostrovot
e nenaselen. Raspolaga so retki rastenija i `ivotinski svet.
dosega `iveele 180 sredno{kolci, koi
imale mo`nost da nau~at pove}e za tolerancijata i za razlikite.
Dvi`e~kata sila na proektot, pretsedatelot na organizacijata “Prijateli na
Makedonija, Zvonko Naumovski najavuva
animirawe vo proektot na celokupnata
sredno{kolska populacija vo zemjava, a
otvorena pokana ima i do sredno{kolcite
od Balkanot. Nade`ite se deka proektot
}e premine vo sovremen edukativen centar koj preku aktivnosti }e obezbedi idnina za zemjava, kako i deka vakvite proekti }e rastat kako pe~urki na celata teritorija.
[to e Zelen Grad? Stanuva zbor za edukativen proekt vo koj u~estvuvaat u~enici od treta i ~etvrta godina od srednite
u~ili{ta od zemjava. Celta e kaj `itelite na Zelen Grad da se razvie ~uvstvo na
pripadnost kon zaednicata i da bidat sposobni da donesuvaat odluki. Namerata na
proektot e da im se ponudat na mladite alternativni mo`nosti da nau~at kako da
`iveat dostoinstveno i da se borat za podobra idnina. Zelen Grad e op{tina koja e
izgradena po period na nesloga, vojuvawe,
ekonomski problemi i funkcionira kako
zaednica vo koja vladee demokratija i se
nadminuvaat me|uetni~kite predrasudi.
Proektot e zapo~nat po inicijativa na
“Prijateli na Makedonija” so pomo{ i
poddr{ka od strana na Inicijativata za
gradewe na doverba-CBI. Proektot zapo~na vo avgust 2002 godina, vtoriot kamp
se odr`a vo januari 2003 , a letovo se odr`uva po tret pat..
“Vo Zelen Grad u~esnicite pove}e mo`e da nau~at za demokratijata preku simulacii od oblasta na lokalnata samouprava, biznis i `ivotna sredina, temi koi se
smetaat za nose~ki stolb na edna op{tina.
Sepak, ova ne se edinstvenite aktivnosti
koi se odvivaat vo Zelen Grad. Nie imame
i brojni aktivnosti od kulturen, rekreativen i zabaven karakter”, velat sredno{kolcite Gabi i Fisnik koi minatata godina za prvpat u~estvuvaa vo kampot, a godinava se zdobija i so titulata “asistenti”. Tie objasnuvaat deka naj~esto u~estvoto na sredno{kolcite vo kampot se ostvaruva vo sorabotka so nevladinite organizacii, op{tinite i preku aplikacijata
koja e potrebno da se popolni preku internet, a izborot se pravi vrz osnova na
kvalitetot na prijavata i preporakite.
Kampot ima dobra sorabotka so gradona~alnikot na op{tinata Kriva Palanka,
koj celosno go poddr`uva ovoj proekt, za
koj smeta deka vo ramkite na prekugrani~nata sorabotka, treba da se promovira kako op{tina koja se nao|a vo srceto na ev-
roregionot na potegot Morava-P~iwaStruma.
“Na{ata cel }e bide gradewe na evropski tip na lokalna samouprava. Nie odime
vo proces na decentralizacija, no ova e
mo`nost da se vidat razmisluvawata na
mladite kako ja gledaat op{tinata, vo odnos na ingerenciite nejzini i kako treba
da funkcionira taa vklu~uvaj}i gi demokratskite principi. Bi bilo ubavo nadle`nite ministri da dojdat da gi vidat
sogleduvawata kakvi se, a ovaa, iako virtuelna op{tina, ZELS kako takva, bi mo`ela da ja prifati kako 125 op{tina vo
zemjava, so cel da stane ~lenka na zaednicata koja }e gi po~ituva pravilata. Nie ne
sme del samo od ovaa virtuelna op{tina,
tuku i od stvarnosta, pa mo`ebi i eden ~ekor ponapred od realnosta”, veli gradona~alnikot na Kriva Palanka, Qup~o Petkovski.
Spored potpretsedatelkata na Sobranieto, Liljana Popovska proektot e blagoroden i prakti~en, bidej}i gi u~i mladite lu|e na demokratija i gi vodi kon
mir. “Proektot gi u~i mladite lu|e kako
da gi nadminat razlikite i da rabotat zaedno za op{to dobro. Ne vodi napred kon
blagorodna idnina, a Makedonija ja pravi
lider na Balkanot vo odnos na ovoj proekt”, smeta taa.
Od Dnevnikot na Zeleniot Grad
V
irtuelniot `ivot vo
Vtorite izbori vo Zelen
op{tinata zapo~na vo
grad se slu~ija na 16 januaavgust 2002 godina
ri 2003 godina. Za razlika
koja prvite `iteli, inaku
od minatite izbori sega
sredno{kolci od Kumanoizbira~kiot spisok broe{e
vo, Ko~ani i Kriva Palanka
`iteli so poteklo od devet
vlegoa niz “portata” na Zeop{tini. Ovojpat se osnolen Grad. Otkako se zdobivaa dve partii, Partija na
ja so osnovnoto znaewe za
progresot i pravdata-PPP
funkcioniraweto na loi APEL.
kalnata samouprava, priNa 21 januari 2003 godina
rodnite resursi vo op{tivo Zelen Grad, sovetni~kanata i mo`nostite za razvoj
ta Viktorija Gileva gi venna stopanstvoto, se osnovaa
~a{e Igor i Roze, a po ~es~etiri politi~ki partii.
titkite i kr{eweto na poSe izdadoa prvite li~ni Ovaa virtuelna op{tina ima ambicija da prerasne vo vistinska
ga~ata, slede{e valcer i
karti, se formira{e iz- lokalna samouprava
sekako neizbe`nata trabornata komisija i raspidicionalna veselba. Inte{aa prvite izbori za gradona~alnik i sovet.
resno e deka Igor i Roze bea izbrani za Mis i Mister {arm,
Vtor kamp 13-22 januari 2003
dodeka Maja i Refik bez izbrani za Mis i Mister ubavina.
Mo`nosti za razvoj na turizmot na trome|eto me|u Makedonija, Bugarija i Grcija
Smolarskiot vodopad vistinska atrakcija na Belasica
dna od najgolemite prirodni ubavini vo zemjava - Smolarskiot
E
vodopad, koj vo posledno vreme e poseten od s¢ pogolem broj
qubiteli na prirodata, se nao|a na planinata Belasica, na nadmorska
viso~ina od 650 metri. Stanuva zbor za eden od pogolemite vodopadi na
ovaa planina, vo koja se nao|aat u{te nekolku drugi, no se te{ko
dostapni za posetitelite. Na trome|eto me|u Makedonija, Bugarija i
Grcija, ovoj vodopad od neodamna stana vistinska atrakcija, osobeno po
izgradbata na patekata koja go olesni pristapot do nego. Planinskiot
pat, napraven od kameni skali, pateki i drveni mostovi zapo~nuva nad
seloto Smolare i se protega do vodopadot vo dol`ina od 400 metri.
Pred vodopadot e izgraden drven most od koj posetitelite mo`at da
ja slikaat ovaa atrakcija, ili da u`ivaat vo prekrasnata priroda.
Vodite na Smolarskiot vodopad pa|aat od viso~ina od 35-40 metri.
Predelot okolu vodopadot izobiluva so vegetacija, a movovi koi go
ima okolu vodopadot nikoga{ ne ja menuvaat zelenata boja. Ovaa
prirodna retkost ima realni {ansi da bide primamlivo i interesno
mesto za razvoj na turizmot. @itelite na Smolare se nadevaat deka vo
presret na olimpijadata vo Atina, tranzitnite turisti niz zemjava }e
projavat interes i za poseta na ova mesto.
Vo vtorata faza od proektot za oplemenuvawe na okolinata na
vodopadot e planirano da se asfaltira delot na patot nad seloto do
potokot, kako i da se postavi osvetluvawe na patekata do vodopadot.
"Potoa planirame da dodelime zemji{te na privatni investitori, koi
bi izgradile restorani i preno}uvali{ta, a vo plan e i izgradba na
brvnara kade bi se prodavale suveniri”, veli gradona~alnikot ^avkov.
Inaku, vo Makedonija ima okolu 150 vodopadi, a najgolem broj od niv se
skoncentrirani vo zapadniot del na zemjava. Korab, [ara, Jablanica,
Belasica izobiluvaat so vodopadi. Najvisokiot vodopad se nao|a na
Korab, visok e 138 metri, i e lociran pod vrvot na Mal Korab, vo mesnosta @u`we, nekoga{no selo koe sega e napu{teno.
Dodeka vo svetot vakvite atrakcii se promoviraat na site mo`ni na~ini i se poseteni od golem broj turisti, vo zemjava,
malkumina znaat kade se i kako mo`e da se stasa do niv.
(D. T.)
6
JULI 2003
Bordovite na Me|unarodnata i Balkanskata fondacija za deca i mladi se sostanaa vo Skopje
Za podobar `ivot
na decata od celiot region
MARIJA KUKA
K
oga }e vidime deka so na{a pomo{ se podobruva `ivotot na
decata vo regionot toga{ navistina se opravduva i postoeweto na na{ata organizacija, a na{ata rabota se
potvrduva vo praktikata, veli Marti
Ahtisari, pretsedatel na Bordot na
Me|unarodnata fondacija za deca i
mladi, koj na 9 juli u~estvuva{e na sostanokot na Bordot na direktori {to
se odr`a vo Skopje, kade se diskutira{e za idnite proekti na fondacijata,
kako i za dodeluvawe grantovi za onie
organizacii koi pridonesuvaat za podobar `ivot na deca i mladi.
Balkanskata fondacija za deca i
mladi, koja raboti vo ramkite na Me|unarodnata fondacija za deca i mladi, spored zborovite na Ahtisari
ovozmo`uva i podobra sorabotka na
balkanskite detski organizacii so
sli~nite organizacii od zemjite na
Evropskata unija, a sekako deka ne
izostanuva nitu regionalnata sorabotka. Skopje, veli Ahtisari, e izbrano za sedi{te na Balkanskata fondacija za deca i mladi i pokraj mo`nosta
da se izbere nekoj drug balkanski dr`aven centar.
Risto Karajkov, program menaxer vo
Balkanskata fondacija za deca i mladi naglasuva : †Na{ata fondacija za
deca i mladi raboti na podobruvawe
na uslovite i kvalitetot na `ivotot
na decata i mladite {irum Balkanot.
Ne e sporno deka potrebata e ogromna.
Vo Makedonija nevrabotenosta me|u
mladite, spored nekoi procenki, pre-
Od sve~enata
ve~era vo
"Aleksandar
palas#
Marti
Ahtisari so
~lenovite na
bordot (desno)
minuva 65%. Vo Moldavija, pak, okolu
30.000 deca bez semejstva `iveat vo razni institucii vo substandardni uslovi
i se izlo`eni na zloupotreba. °
Karajkov podvlekuva deka i Svetskata zdravstvena organizacija pred izvesno vreme predupredi deka na Balkanot mu se zakanuva epidemija od sida.
†Rizi-
kot, normalno, e najgolem kaj mladite.
Ne treba posebno da se akcentira deka
vo pogled na pristapot kon novite tehnologii kaskame zad Evropa, digitalniot jaz se {iri. Ova e samo mal del od
problemite na ~ie re{avawe raboti
Balkanskata fondacija za deca i mladi. Nie davame 25 do 30 grantovi godi{no na organizacii od celiot Balkan koi rabotat na uspe{ni programi nameneti za
deca i mladi. °
Marti Ahtisari:
Me|unarodnata sorabotka na zemjite od regiKoga }e vidime deonot e imperativ za
ka so na{a pomo{
se podobruva `ivoBFDM, i tokmu sorabottot na decata vo
kata na zemjite od Balkaregionot, toga{ nanot e eden od najbitnite
vistina se opravaspekti na fondacijata.
duva i postoeweto
†Zemjite od Balkanot nana na{ata organivistina uspeaja da sozdazacija
dat ogromni barieri me|u sebe, nie sega treba da
gi urivame. S¢ u{te se
slu~uva i ova. Ako sakate da stignete
od Skopje do Saraevo, najlesno vi e da
odite preku Viena. Vo idnina, toa taka
ne smee da bide. Nie sme edni od akterite {to gi turkaat rabotite vo taa
nasoka°
Ona {to sakaat da go postignat odgovornite vo ovaa Fondacija e uspe{nata
sora-
botka na biznis, vladiniot i nevladiniot sektor. †Sakame pretstavnicite
na site tri sektora da sednat na ista
masa, zaedni~ki da iznajdat kreativni
re{enija. Denes nema dilema deka najsilen generator na razvojot e biznisot. Od druga strana, Vladata mo`e da
vlijae na generalnite pretpostavki
{to pove}e bi go motivirale biznisot
da vlo`uva vo razvojot na
~ove~kiot kapital. °
Balkanskata fondaciRisto Karajkov:
ja za deca i mladi poseben akcent stava na progNie davame 25 do
rami koi rabotat na
30 grantovi godi{problemot na vrabotuvano na organizacii
we na mladite. †Ne pood celiot Balkan
koi rabotat na usmalku vlo`uvame vo prope{ni programi
movirawe na kompjuternameneti za deca i
skata tehnologija, zdramladi. °
vi `ivotni stilovi, gra|anskoto i neformalnoto obrazovanie°, dodava
Karajkov.
Razgovor so Viljam Ris od Bordot na direktori na Me|unarodnata fondacija za deca i mladi
Decata mora da se u~at
na vistinski vrednosti
Viljam Ris
V
o Bordot na direktorite na Me|unarodnata fondacija za deca
i mladi e i gospodinot Vilijam Ris od SAD, koj za osnovnite
celi na Me|unarodnata fondacija za deca i mladi veli: †Prvo treba da se obezbedat osnovni uslovi za podobar `ivot na decata, {to
e osnova za dene{ninata, no i perspektiva za idninata. Me|unarodnata organizacija se gri`i za toa kade `iveat decata, kade
u~at, kade se igraat. Isto taka, nie se gri`ime i kade rabotat.
Znaete, ima mnogu mladi lu|e na vozrast od ~etrnaeset, {esnaeset
ili osumnaeset godini, koi rabotat so polno rabotno vreme ili
nekolku ~asa na den. Vo Skopje imavme sostanok na koj{to se razgledaa mo`nostite za novi proekti koi }e ovozmo`at podobruvawe na `ivotot na decata od Balkanot, no nie isto taka rabotime i
vo Afrika, Azija, Severna Amerika, Isto~na Evropa vklu~uvaj}i
ja i Rusija. Prisutni sme re~isi vo celiot svet. °
Me|unarodnata fondacija za deca i mladi e prisutna i vo biv{ite socijalisti~ki zemji (zemji vo tranzicija) vo koi golem del
od naselenieto `ivee vo siroma{tija.Nekoi od ovie zemji, pak,
bea razoreni od vojna, a vo me|uvreme te~e procesot na vospostavuvawe na novi vrednosti. Me|unarodnata fondacija mo`e i mora da
im pomogne na decata od isto~niot region koi, sepak, momentno
`iveat vo pomalku haoti~ni op{testva.†Sekako deka najmnogu se
pogodeni decata koi `iveat vo zemjite koi se razoreni od vojnata°,
objasnuva Ris. †Bilo da `iveat vo grad ili vo selo, decata vo postkonfliktnite op{testva se soo~uvaat so uni{tena infrastruktura, urnati ku}i i u~ili{ta. Prv ~ekor kon nivniot podobar
`ivot e povtorna izgradba na ona {to e uni{teno za vreme na vojnata.Osven toa mora da se misli i na nivnata sigurnost. Po vojna-
†Zada~a na Balkanskata fondacija za deca i
mladi, ~ie sedi{te e vo Skopje, e da se podobri
regionalnata sorabotka, no i da se razvivaat
sferi koi se od osobena va`nost za deca i mladi
ta ne e retkost vo blizina na decata, bilo da e toa mesto kade {to
tie u~at ili se igraat, da se nao|a zaboraveno oru`je ili mina. °
Fakt e i slednoto. Eden od gore~kite problemi vo regionot e i
toa {to s¢ pove}e deca se nao|aat na crniot pazar na rabota. Decata stanuvaat eftina rabotna sila. †Vo nikoj slu~aj ne ja poddr`uvame zloupotrebata na detskiot trud, no ako mladite ve}e rabotat
nie morame da vidime kakvi uslovi im se nudat. Ne sakam da se sfati ova pogre{no i nekoj da pomisli deka nie odobruvame decata da
rabotat. Fakt e deka ima mnogu tinejxeri koi rabotat i u~at i tie
mora da znaat {to zna~at dobri uslovi za rabota, a koi se lo{i.Nie sakame mladite lu|e da gi podgotvime za rabota, za toa {to
zna~i gra|ansko op{testvo, koi se pravata, no koi se i obvrskite
na eden gra|anin vo op{testvoto. °
Vilijam Ris naglasuva deka se prisutni mnogu problemi koga se
vo pra{awe decata i mladite na Balkanot, pri {to osobeno go izdvojuva problemot so etni~ki i religiozni sudiri, problem koj
be{e i pri~ina za gra|anskite vojni na Balkanot.†No, sega po zavr{uvaweto na konfliktite raselenite lica se vra}aat doma {to
zna~i deka razli~nite etni~ki zaednici }e mora povtorno da `iveat zaedno. Nie rabotime so mnogu nevladini organizacii koi pomagaat mladite lu|e od razli~nite etni~ki i religiozni grupi podobro da se razberat i da gradat zaedni~ki so`ivot. Za `al, ima
u{te mnogu deca koi se begalci i ne `iveat vo svoite domovi. Vo
sorabotka so nevladinite organizacii od regionot na ovie deca
im ovozmo`uvame primarna zdravstvena za{tita i mo`nost da se
vklu~at vo procesot na obrazovanieto. Zada~a na Balkanskata
fondacija za deca i mladi, ~ie sedi{te e vo Skopje, e da se podobri regionalnata sorabotka, no i da se razvivaat sferi koi se od
osobena va`nost za deca i mladi. Sekako, deka obrazovanieto e edna od primarnite oblasti. °
Problemot so deca na ulica e prisuten re~isi vo site balkanski dr`avi, no Ris naglasuva deka postojat programi za deca na
ulica so koi e predvideno ovie deca da se otrgnat od ulica i da se
vratat vo svoite domovi i vo u~ili{tata. †Jasno e deka ovie deca,
barem vo devedeset otsto od slu~aevite, nekade imaat semejstvo, no
primorani se da izlezat na ulica i da zarabotat nekoj denar bidej}i rasnat vo disfunkcionalni semejstva. So na{ite programi se
obiduvame da deluvame preventivno. Pred se sakame ovie deca da
gi zadr`ime vo u~ili{tata i preku obrazovnite institucii da im
se ovozmo`i rabota od nekolku ~asa na den so koja{to bi zarabotile pari. Znaeme deka i na ovie prostori se spu{ta granicata na
starosta koga prv pat se posegnuva po droga. I za ovie mladi imame proekti so koi sakame da pomogneme. Sekako i tuka prevencijata e najbitna. Gi u~ime decata na `ivotni ve{tini. Sakame na decata i mladite da im ka`eme deka mora da i ka`at ne na drogata,
zatoa {to, vo sprotivno drogata }e gi uni{ti niv. Mladite mora
da najdat na~in da ja izbegnat drogata. Ne mo`eme da negirame deka ima deca i mladi koi trgnale po patot na drogata ili prostitucijata. Za niv imame programi za rehabilitacija, no procesite na
rehabilitacija i resocijalizacija se mnogu, mnogu, te{ki. Zatoa
nie go stavame akcentot na prevencijata.°
Za idnite proekti na Balkanskata fondacija za deca i mladi
Ris veli: †Balkanskata fondacija za deca i mladi im dava grantovi na nevladinite organizacii i so toa gi poddr`uva nivnite
programi, a so na{ite trening programi na nevladiniot sektor mu
ovozmo`uvame da stane pojak i podobro organiziran. °
Privatno, Vilijam Ris e tatko na ~etiri deca. [to zna~i spored nego da se bide dobar roditel ?
†Najbitno e decata da znaat deka roditelite se tuka pokraj niv
podgotveni da im pomognat. Site gi sakame svoite deca, no toa ne
e edinstvenoto ne{to {to nekoj go pravi dobar roditel. Decata
mora da se u~at na vistinski vrednosti. Morame da im ovozmo`ime da `iveat vo zdrav dom, pred se, a roditelite mora da nau~at da
go kontroliraat svojot bes. Decata ne smeat da bidat zlostavuvani.
Samo zdrav dom ra|a zdravi li~nosti podgotveni da se vklu~at vo
op{testvenite tekovi°.
(M. K.)
7
JULI 2003
Monitoring na pe~atenite mediumi za rodovo nasilstvoto vrz `enite
Seksualnoto i fizi~koto
maltretirawe najdominantno
Za istra`uvaweto
Rodovata edinica za dokumentirawe
i informirawe, vo fevruari, 2003 godina, sprovede monitoring na mediumite posveten na problemot so nasilstvoto vrz `enite. Istra`uvaweto gi
opfati dnevnite vesnici: “Utrinski
vesnik”, “Dnevnik” i “Vest”, koi imaat
najgolema ra{irenost i vlijanie vrz
javnoto mislewe vo zemjava.
Ova istra`uvawe e del od regionalniot monitoring na Mre`ata na `enski informativno-dokumentaciski
centri, na 15 zemji od Sredna i Jugoisto~na Evropa, i komparativnite rezultati }e bidat objaveni najdocna do
oktomvri, godinava.
Prisustvoto na nasilstvoto
vo vesnicite
Od vkupno 78 obraboteni napisi,
Vest se pojavi kako vesnik so najgolem
broj tekstovi koi izvestuvaat za nasilstvo vrz `enite (42.3%). Spored
analizata, napisite koi izvestuvaat za
nasilstvo vrz `enite, naj~esto - 78.2%
se pojavuvaat vo rubrikata: Crna hronika, a samo 21.8 otsto se objaveni na
drugite strani vo vesnicite.
Koga stanuva zbor za mediumskiot
prostor koj e odvoen za nasilstvoto izvr{eno vrz `ena, samo 7.8% od napisite se objaveni na naslovnata strana (pove}e od polovina napisi izvestuvaat za
trgovija so `eni i policiskite akcii
protiv trgovcite i `enite-`rtvi).
Pove}e od polovinata analizirani
napisi (70.5%) ne sodr`at fotografija kako ilustracija, mestoto kade e
izvr{en kriminalot e prika`ano so
fotografija vo 6.4 otsto od napisite,
dodeka `rtvite i nasilnicite se pojavuvaat so fotografija samo vo 3.8 otsto od objavenite tekstovi.
Geografskoto prisustvo na nasilstvo ne e proporcionalno so goleminata i brojot na naselenieto na oblastite i urbanite centri vo Makedonija.
Edinstven isklu~ok e Skopje, kade se
registrirani 28.2% od slu~aite na nasilstvo. Potoa sledi, stru{kata oblast (19.2%), kako centar na trgovijata so `eni, kako i Tetovo (9%) i Gostivar (9%). [tip e na treto mesto
(16.7%) “blagodarenie” na slu~ajot na
nasilstvo vrz dvegodi{no devoj~e, koe
be{e pretepano do smrt.
Obrabotenite podatoci vo 80.8 otsto od slu~aite izvestuvaat za izvr{eno nasilstvo, dodeka 19.2 otsto od napisite izvestuvaat za obid na nasilstvo.
@rtvite i formite
na nasilstvo
Vo sporedba so osnovnite premisi
na istra`uvaweto, rezultatite od analizata go potvrduvaat faktot deka iako `enite se subjekti na najrazli~ni
formi na nasilstvo, naj~esto prisutno
nasilstvo e seksualnoto i sekako, fizi~koto.
Polovina od napisite zboruvaat za
seksualno nasilstvo vrz `enite dodeka fizi~koto nasilstvo e prisutno vo
38.5% od napisite. Va`no e da se spomene deka ekonomskoto nasilstvo e
najnisko rangirana forma na nasilstvo, samo 5.1 otsto, dodeka psiholo{koto nasilstvo e pretstaveno so 6.4 otsto.
Spored vozrasta na `rtvata, o~igledno e deka `enite od site vozrasni
grupi se `rtvi na nasilstvo. Najbrojna kategorija e “pove}e `rtvi“ - 38.5%,
a vtorata najgolema vozrasna grupa e
“pod 18 godini“ - 28.2 otsto.
So vkrstuvawe na podatocite za vozrasta na `rtvata i vidot na nasilstvoto koe bilo izvr{eno vrz `rtvata, mo`e da se zaklu~i deka devojkite pod 18
godini se naj~esto `rtvi na fizi~ko
(63.6%) i seksualno (36.4%) nasilstvo.
Interesno e deka skoro istata proporcija na nasilstvo va`i i za vtorata
vozrasna grupa (19 - 34). Seksualnoto
Emancipacija na balkanski na~in
nasilstvo dominira vo kategorijata
“nepoznata“, a ekonomskoto nasilstvo
vo vozrasnata grupa “nad 55 godini“.
Nasilnicite i formite
na nasilstvo
Kako i kaj `rtvite, taka i kaj nasilnicite, najdominatna grupa se kategorijata “pove}e nasilnici“ - 37.2% otsto. Vedna{ potoa, sledat nasilnicite
na vozrast od 35 do 54 godini - 24.3 otsto, a tretata kategorija “19 - 34“ e zastapena so 14.1 otsto.
Vkrstuvaweto na podatocite za vidot na nasilstvoto i vozrasta na nasilnicite, poka`uvaat deka najzastapena kategorija e
@rtvi na nasilstvo se `eni od site vozrasti
“pove}e nasilnici” kade naj~esti formi na nasilstvo se fizi~koto (58.6%)
i seksualnoto (27.6%),.
Vo 78-te analizirani napisi, ogromnoto mnozinstvo nasilnici (91%) se
individualci, od koi 35.9 otsto se makroa. Vo 34.6 otsto od slu~aite nasilnicite se ma`i koi im se poznati na `rtvite kako blizok ili dale~en rodnina,
poznanik, mom~e ili porane{en soprug..., a vo 20.5 otsto od slu~aite nasilnikot e nepoznat ma`.
Rezultatite od istra`uvaweto poka`uvaat deka naj~esti mesta na nasilstvo se mestata za prostitucijata 30.8% i domot na `rtvata - 28.2 otsto.
Koga se sporeduva profilot na na-
silnikot i tipot na nasilstvoto, o~igledno e deka vo pogolemiot broj od
slu~ai na seksualno nasilstvo (71.8%)
nasilnici se makroata, koi gi teraat
`rtvite na prostitucija. No, golem
del od seksualnite nasilstva se izvr{eni i od poznanici (12.8%) i vo site
ovie slu~ai stanuva zbor za siluvawe.
Poznatite lica zazemaat golem del
(40%) i vo fizi~koto nasilstvo, i naj~esto, se toa rodnini - 43,3 otsto. [to
se odnesuva pak, do ekonomskoto nasilstvo, naj~esto izvr{iteli se nepoznati ma`i - 75.5 otsto.
Vo kategorijata incidenti, naj~esto se zabele`uvaat prostitucija/trgovija so `eni - 34.6%, potoa tepa-
we/izma~uvawe so 15.4%, potoa, ubistva i siluvawa so 12.8% i fizi~ki
napad so 10.3%.
Legalen status
Kratkiot pregled na legalniot
status na nasilstvo vrz `enite koe
be{e mediumski pokrieno vo fevruari 2003 godina poka`uva deka 33.3 otsto od napisite izvestuvaat za nasilstvo protiv koe e podnesena krivi~na
prijava. Edna tretina od slu~aite e
pod istraga, 26,9 otsto se prijaveni
slu~ai na nasilstvo i samo 9 otsto se
slu~ai za koi e donesena i kone~na
sudska presuda.
Javni tribini - mo`nost da se slu{ne avtenti~noto mislewe na gra|anite
B
Glasot na poedinecot treba
da bide vo epicentarot
ilingvalizmot vo multietni~kite sredini i implementacija na Ohridskiot dogovor se dve temi
koi se vo centarot na vnimanieto na javnosta vo
dr`avata. I toa ne samo vo elitnite politi~ki krugovi, tuku i me|u obi~niot svet. Gra|anite i toa kako sakaat da se slu{ne i nivniot glas, zatoa {to, vpro~em,zakonite koi{to proizleguvaat od implementacija na
Ramkovniot dogovor se odnesuvaat na niv, na site nas
koi treba zaedni~ki da ja gradime idninata na ovaa zemja.
Centarot za multikulturno razbirawe i sorabotka
od Skopje e nevladina organizacija koja{to ve}e sedum
godini permanentno raboti na podobruvawe na interetni~koto razbirawe i sorabotka. Vo ramkite na nivnite
aktivnosti, ovaa godina akcentot e staven na tribinite na koi centralnite temi se tokmu bilingvalizmot vo
multietni~kite sredini i implementacija na Ohridskiot dogovor. Vo CMRS velat deka pri izborot na temite pri realizacija na tribinite se koristat dosega{nite iskustva od vakviot vid, pri {to e potvrdeno deka
lokalnoto naselenie saka da se proiznese po pra{awa
koi na nekoj na~in stanaa †sopstvenost° samo na politi~kite subjekti. Takvata podgotvenost da gi iznesat
svoite stavovi za konkretnite temi e u{te pogolema koga postoi mo`nost nivniot stav da se obelodeni vo mediumite. Toa pak, im ovozmo`uva i na politi~kite partii da go slu{nat po{irokiot glas na gra|anite.
†Javnite tribini zasega pretstavuvaat optimalna
forma da se postigne kakov - takov rezultat vo neguvawe na svesta za dijalog, za zna~eweto na organiziranosta na gra|anite nadvor od politi~kite partii. I toa posebno koga na tie tribini se razgovara ramnopravno za
konkretni temi od lokalen karakter ili za takvi koi
politi~kite subjekti gi izbegnuvaat znaej}i deka tie
baraat konkretni odgovori°, veli Ismet Muhi}, proekt
menaxer vo Centarot za multikulturno razbirawe i sorabotka. †Mora da se naglasi deka golemata ispolitiziranost na site oblasti,kako i nepostoeweto kultura za
demokratski dijalog se del od problemite koi doveduvaat do toa politi~kite subjekti, pa i samoto naselenie
da nemaat toleranten odnos pri raspravaweto za konkretni problemi. Zaradi toa, vo Makedonija e potrebno
da se namali koli~estvoto na ispolitiziranost vo sferite na `ivotot koi nemaat ni{to zaedni~ko so dnevna-
Ismet Muhi}:
†Potrebno e da se namali koli~estvoto na ispolitiziranost vo sferite na `ivotot koi nemaat
ni{to zaedni~ko so dnevnata politika
ta politika i u{te pove}e, da se ovozmo`i me|ugra|anski dijalog za temi za koi dnevnata politika upotrebuva sosema drug jazik - toj na dnevnopoliti~kata zarabotuva~ka. Toa e mo`no niz javni tribini na koi otvoreno }e se progovori za temi i problemi koi gra|anite gi
ma~at, a za koi{to nemaat mo`nost javno da gi soop{tat
i artikuliraat. Javniot me|ugra|anski dijalog e edna od
pova`nite formi na kultivirawe na svesta deka vo sekoe demokratsko op{testvo glasot na poedinecot e toj
{to treba da bide vo epicentarot i deka demokratijata
ne go sfa}a poedinecot kako ma{ina za glasawe, ~ija
volja i glas is~eznuvaat denta koga }e se prebrojat glasovite. Odnosno, deka voljata na poedinecot ostanuva
sekoga{ onaa †vlast” i onaa †mo}° koja gi uslovuva site
ostanati iska`ani niz strukturite i instituciite na
vlasta koi treba da bidat samo servis na gra|aninot”podvlekuva Muhi}.
Osnovnata zada~a pri realizacija na tribinite e da
u~estvuvaat {to pogolem broj gra|ani, posebno mladi,
zainteresirani da go iska`at svojot stav za odredeni
temi i pra{awa va`ni za ponatamo{niot op{testven
razvoj na Makedonija.
†Seto toa e mo`no da se postigne ako vakvata aktivnost se afirmira i niz mediumite i ako na vakvite tribini bidat vklu~eni vidni intelektualci i eksperti
~ie mislewe saka da go slu{ne lokalnoto naselenie°
veli Muhi}, objasnuvaj}i deka so proektot ne se opfa}a
nekoja pokonkretna celna grupa, osven {to se nastojuva
na tribinite da bidat opfateni onie koi poradi svojata nepripadnost kon nekoja od politi~kite partii ne se
vo mo`nost da go soop{tat svojot stav kon konkretnite
pojavi vo op{testvoto.
Proektot predviduva organizirawe i realizacija na
~etiri javni tribini i toa vo Skopje, Tetovo, Gostivar
i vo Debar. Dosega se realizirani tribinite vo Skopje
i vo Tetovo, a kon krajot na avgust }e se odr`at i tribinite vo Gostivar i vo Debar. Na odr`anite javni tribini vo Skopje i vo Tetovo kako gosti u~estvuvaa d-r Branislav Sarkawac, d-r Toni Naunovski, d-r Miru{e Hoxa, d-r \or|e Ivanov, m-r Maja Muhi} i Ermira Mehmeti.
†CMRS vodi smetka pri izborot na gostite tie da se
doka`ani eksperti za odredena problematika i da ne gi
koristat ovie tribini za li~na politi~ka promocija.
I dodeka gostite - intelektualci koi u~estvuvaat na
ovie tribini moraat da zadovolat nekoi uslovi, u~estvoto na gra|anite e slobodno bez razlika na nivnata
pripadnost. U{te pove}e, se insistira na mo`nosta da
u~estvuvaat pripadnici na razli~ni etni~ki, kulturni,
religiozni i drugi grupi °, objasnuva proekt-menaxerot
na CMRS.
Fakt e deka tribinite se odli~na mo`nost da se
slu{ne glasot na javnosta, a politi~arite da go slu{nat pulsot na onie koi glasale za niv. †Od ve}e realiziranite tribini vo Skopje i vo Tetovo proizleguva zaklu~okot deka gra|anite imaat potreba da raspravaat za
odredeni temi vo vakva organizirana forma. Kone~no,
toa e i argument deka nadminuvaweto na predrasudite,
negativnata kolektivna mitologija, etni~kata isklu~ivost,kako i mnogute negativni posledici od interetni~kiot konflikt e mo`no i preku organizirawe na
vakvi i sli~ni proekti vo koi samite gra|ani od Makedonija na avtenti~en na~in go iska`uvaat svoeto mislewe odnosno glas ZA zaedni~ka idnina vo zaedni~ka dr`ava - Makedonija.° , dodava na krajot Muhi}. (M. K.)
[...
Nekoga
Vpe~atliva aktivnost na zdru`enieto "Rubqov#
Vo Struga sekoj si `ivee vo
svoi zamisleni enklavi
KATERINA BOGOEVA
Z
dru`enieto na gra|ani "Rubqov# od Struga letovo na javnosta £ ja ponudi knigata #Struga,
v~era i denes”, vo koja se publikuvani materijali od realizirani sredbi i me|usebni razgovori, kako svoeviden obid za nadminuvawe na evidentnite
procesi na kulturna getoizacija na etnocentri~ni
osnova, me|u gra|anite na gradot kraj Drim. "Multikulturna istorija, "Multikonfesionalen dijalog,
lu|e, spomenici, prikazni od Struga” i “Na{ite nedorazbirawa, na{ata kultura” se temite pomesteni
vo izdanieto, podgotveni od Risto Taneski, istori~ar, kustos sovetnik vo Narodniot muzej vo Struga,
Zejnula ]ura, istori~ar, Edi ]ela, filolog i postdiplomec po istorija,Todor Trajanovski, prou~uva~ na istorijata na Vlasite, Nikola Zoroski i d-r
Nebi Dervi{i. Mo`e da se pro~itaat i glasnite
razmisluvawa i sogleduvawa na ostanatite u~esnici
vo razgovorite Ekrem ]ela, Stefan Sanxakovski,
Romil Sanxakovski, Vencislav Powak, \oko ^urkovski, Nikola Zoroski, Vitomir Dolinski, Petko
Nastoski i Ilija Baloski i da se dobie potrebnata
slika za aktuelnata atmosfera vo gradot, prepoznatliv po kulturata, no poslednive godini i po dnevno
politi~kite konfrontacii na etni~ka osnova.
“Vo Struga, vo tekot na izminatite godini straotno se promeni strukturata na naselenieto, posebno so
mehani~ki priliv. Tokmu na tie relacii se dvi`ea
na{ite razmisluvawa okolu ona {to kako proekt go
realiziravme, so podr{ka na FIOOM i Pro Helvetia, {to rezultira{e so serija debati, likovna izlo`ba i objavuvawe na publikacija so trudovi i so
razgovori, ”, veli Dimitrie Duracovski, koj go priredi izdanieto {to nudi {iroka slika za multikulturnata istorija na gradot, ~ii {to sega{ni `iteli, soo~eni so stvarnosta {to katadnevno ja sozdavaat vo
isto vreme urivaat edni, a sozdavaat drugi, poinakvi
uslovi na `iveewe.
Debatite se sovpadnaa so minatogodi{nite masovni izleguvawa i demonstrirawa na albanskite sredno{kolci. Se vide otposle, deka bea instrumentalizirani. Se soglasivme site, bez isklu~ok, deka politi~kite partii se najgolemi vinovnici za s¢ {to ni
se slu~uva. Na razgovorite u~estvuvaa pretstavnici
od site nacionalnosti koi `iveat vo gradov. Ima{e
vo tie razgovori i ostri raziduvawa, no najva`no be{e deka se razgovara. A, toa vo Struga retko se slu~uva. Za `al, no taka e, sekoj si `ivee vo svoi zamisleni enklavi. Ova {to se obiduvame da go napravime e
obid da se skr{at tie nevidlivi, no cvrsti zidovi so
I sega
Za prv pat
zaedno
izlo`uvaa
umetnici
od razli~ni
nacionalnosti
Vo knigata "Struga v~era i denes# se publikuvan i materijali od realiziranite debati
koi sme se opkru`ile. Napravivme i edna izlo`ba
koja odli~no pomina, toa be{e za prv pat, vnimavajte
za prv pat vo Struga da izlagaat umetnici od razli~ni nacionalnosti. A sme napravile stotici izlo`bi,
sekoj za sebe, za “svoite”. A `iveeme tuka vo ist grad,
so decenii i vekovi- prosto ~ovek da ne poveruva. Lu|eto odli~no ja primija izlo`bata, se dru`ea, razgovaraa. [to se odnesuva do politi~kite krugovi, nekoi posebni odeci proektot nema{e, verojatno toa
ne gi interesira, ili pak ne pro~itale? Tekstovite
na albanskite u~esnici predizvikaa nekoi kontroverzi so nivnite tezi, no toa se slu~i mo`ebi i po moja vina, bidej}i tie tekstovite gi dostavija naknadno
i za niv ne se debatira{e. No jas im sovetuvav na onie
{to ne se soglasuvaat so tie tezi da gi demantiraat vo
javnite glasila, takov e redot. Osven negativnite reakcii koi glavno se odnesuvaa na odredeni istoriski
interpretacii, koi za `al seu{te ne optovaruvaat,
site reakcii bez isklu~ok, glavno bea pozitivni, objasnuva Duracovski .
Zdru`enieto “Rubqov” postoi pove}e od deset
godini, vo po~etokot kako neformalna grupa lu|e
koja sekojdnevno se sostanuvala razgovaraj}i i otvoraj}i pra{awa za najrazli~ni problemi, naj~esto za ona {to niv najmnogu gi dopiralo, osobeno na
mikro prostorot kade {to `iveat. Podocna grupata sostavena od slikari, pisateli, lekari, filozofi, teolozi, lu|e {to razmisluvaat na svoj na~in,
neoptovareni so dneven politi~ki anga`man ja
formiraat izdava~ka ku}a koja go nosi imeto “Rubqov”, izdavaj}i ja vo 1995 godina monografijata
“Struga, grad, voda, lu|e”.
Toj dodava : “So nea se obidovme da go dolovime
duhot na gradot, onoj Spiritus loci koj trae so vekovi i go determinira `ivotot na lu|eto. Toa be{e
ne{to kako Kompendium so koj sakavme da gi potsetime, pred se gradskite vlasti na toa kakov bil gradot vo minatite stotina godini, edno malo idili~no mesto vo koe se `iveel mo`ebi siroma{en no
spokoen i po duh gospodski gradski `ivot. Toa be{e
potsetnik deka ne{to nepovratno sme zagubile a
gradot ni stanuva tu| i neprepoznatliv. Na{ite
uka`uvawa deka gradot stanuva konglomerat na tu|i
vlijanija i bastard na zapadni monumentalni gradbi
i isto~ni orientalni bazari bea zaludni. Tie na{i
uka`uvawa i nastojuvawa se onie inicijalni migovi za transformirawe na “Rubqov” vo registrirano
zdru`enie na gra|ani. Smetavme deka kako nevladina organizacija }e mo`eme da dejstvuvame na soodveten na~in, pred se na poleto na kulturata i umetnos-
OHO i demistifikacijata na avtorskite prava
Na mnogumina im odgovara
haosot vo koj se nao|ame
Vodi~ za avtorsko pravo
S
o odr`uvaweto na tribinata na po~etokot na
juli, pod naslov “Avtorsko pravo, Kako da go realizirame?”, nevladinata organizacija OHO od
Skopje go zaokru`i zasega svojot anga`man na proektot #Edukacija za i promocija na avtorskoto pravo#
zapo~nat vo 1999 godina i realiziran niz nekolku
formi na deluvawe vo javnosta. Trgaj}i od evidentnoto kr{ewe na avtorskoto pravo {to kako problem e prisutno vo site domeni na kreativnoto sozdavawe, no i od neophodnosta od zapoznavaweto na gra|anite so noviot sistem na odnosi, koi im obezbeduvaat ostvaruvawe na nivnite, pred se osnovni ~ovekovi prava, kade spa|a i pravoto na slobodno tvore{tvo
i garantirawe na pravata koi proizleguvaat
od nego, OHO vo izminatiot ~etirigodi{en
period se obide so odredeni aktivnosti pod
rakovodstvo i so u~estvo na eminenetni
stru~ni lica, da ja nadopolni prazninata
me|u intenciite na novoto zakonodavstvo i
Pece Talevski:
prifa}aweto od straSorabotkata so
na na gra|anite.
stru~nite lica se te#Dojdovme do sozna- mele{e na li~en konnija deka nivoto na
takt i vrz osnova na
educiranost za Zakonivnata li~na `elba
not za avtorsko pravo i
srodni prava, kaj gra|anite vo Makedonija e
mnogu nisko. Od kontaktite so avtorite, od odr`anite rabotilnici za promocija na zakonot so studentite po pravo, novinarstvo, dramski umetnost istorija
na umetnost i arheologija, se poka`a deka postoi interes za zapoznavawe so ovaa materija, no i deka nivoto na zdobienite prethodni soznanija e mnogu malo,
iako tie se idnite avtori ~ie {to tvore{tvo }e treba da se za{tituva. Kaj avtorite postoi doza na apatija deka vo ovaa faza na razvoj vo zemjava ni{to ne mo`e da se napravi. Vo tekot na na{ata rabota dobivme
vpe~atok deka e mnogu te{ko da se nametne svesta deka legalnoto rabotewe, po~ituvaweto na zakonite i
pravilata e dobro. Dr`avata e taa koja mora vo ovaa
sfera da deluva vo pravec da im obezbedi na gra|anite evtin, legalen pristap do tvore{tvoto od bilo koja sfera, da gi stimulira avtorite so za{tita na nivnite prava i ponatamu da sozdavaat, bidej}i toa e od
vzaemna korist”, potencira Milan Tan~eski, koordinator na proektot koj zaedno so Ana Georgieva sorabotuva{e i vo izgotvuvaweto na “Vodi~ot za avtorsko
pravo”, ~ij avtor e Olgica Nikola Trajkovska. Spored Vodi~ot,
od istiot producent, e
snimen
obrazovnoanimaciskiot film
“Negovoto Veli~estvo
Avtorot”.
#Za da si gi za{titat avtorskite prava
vo Makedonija, avtorite mora da pohrabro da
Milan Tan~eski:
nastapuvaat pred inKaj avtorite postoi
stituciite me|u koi e
doza na apatija deka
i sudstvoto, {to }e vo ovaa faza na razvoj
ovozmo`i i sudovite
vo zemjava ni{to ne
da steknuvaat svoja
mo`e da se napravi
praksa i vo ovaa sfera
na deluvawe#, be{e edna od preporakite na spo-
menata tribina, iznesena od strana na sudijkata Lidija Dimova od Osnovniot sud vo Veles, kade bez prisustvo na pretstavnicite na Ministerstvoto za kultura, zainteresiranite prestavnici na zdru`enija
kako {to e ZAMP, na Pravnata makedonska avtorska
agencija, Pravniot fakultet, MANAKI Film, Sovetot za radiodifuzija, redakcijata na “Utrinski
vesnik”, preku svoite prakti~ni iskustva od sekojdnevnata praktika go potvrdija “haosot vo za{titata
na avtorskoto pravo kako del od op{tiot haos”, no i
potrebata istiot da po~ne seriozno da se tretira.
"O~ekuvavme producentite, menaxerite, dr`avnite institucii da bidat pove}e zainteresirani za
regulirawe na sostojbite so avtorskite prava vo
zemjava, no po se izgleda nim sega{nata postavenost
na rabotite im odgovara. Ministerstvoto za kultura se odnesuva nezainteresirano, indiferentno kon
mo`nosta da se vklu~i vo pointezivna sorabotka so
nas na ova pole, duri negovite pretstavnici ne poka-
ta, na za~uvuvaweto na kulturnoto nasledstvo i materijalno i duhovno, so prioritet na ona {to ni e
najva`no - na{iot grad#.
Godinava “Rubqov” }e go realizira proektot “Otkrivawe na drugiot”, niz koj u~esnicite }e se obidat niz eden kreativen proces na likoven plan da gi
objasnat ili da gi dobli`at site sprotivstaveni
ili poinakvi kulturolo{ki razliki me|u “ednite”
i “drugite”, niz dru`ewe i kreativna rabota. ]e
u~estvuvaat mladi lu|e, glavno sredno{kolci od
stru{kiot u~ili{en centar, na koi }e im bide
ovozmo`eno eden izvesen period da se dru`at, da
razgovaraat me|usebno, da rabotat zaedno, so nade`
deka e mo`en zaedni~ki `ivot, a ne samo so`ivot.
Zapra{an dali e zadovolen od pozicijata i
tretmanot na nevladinite organizacii vo gradot,
Duracoski izjavuva: #Za `al, zasega ne postoi mesto za zadovolstvo, posebno imaj}i ja vo predvid situacijata vo Struga kade {to postoi eden neverojaten animozitet me|u odredeni populacii, no
pretpostavuvam deka so uporna rabota bi mo`elo
ne{to da se napravi, barem minimalno pozitivno
da se vlijae. Kolku {to gledam, zasega nevladiniot sektor e nemo}en pred straotno negativnoto
vlijanie na politi~kite partii.
`uvaat interes da dojdat na sobiri kade stru~ni lica razgovaraat za aktulenite problemi. Dr`avata
ne poka`uva vidliv interes vo ovaa faza na pokrenuvawe na re{avawe na problemot. Sorabotkata so
stru~nite lica so koi rabotevme, se temele{e na li~en kontakt, vrz nivnata li~na `elba i volja da se
vklu~at#- potencira Pece Talevski, prviot ~ovek
vo OHO. Proektot poka`al deka edukacija e potrebna na site nivoa od lanecot na realizacija za{titata na avtorskite i drugite srodni prava, kako
{to se i sudiite i obvinitelite na koi im e neophodna i kadrovska i tehni~ka ekipiranost za navremeno re{avawe na sudskite postapki, a naglasena e
i potrebata od razli~no tretirawe na individualnite i kolektivnite avtorski prava.
"Dojdovme vo situacija za ne{to {to e dr`aven interes, kako {to e reguliraweto na avtorskite prava,
da barame stranski sredstva i donacii. Proektot go
finansira amerikanskata Ambasada, a soznanijata
{to gi dobivame, dr`avata ne poka`uva interes da gi
iskoristi. Nie mo`eme samo da go inicirame problemot, preku aktivnostite da ja podigneme svesta za negovoto postoewe , no vo nadminuvaweto, preku svoi
mehanizmi mora da se vklu~i dr`avata, da gi implementira vo rabotata na svoite institucii# veli Tan~evski.
Denovive OHO na svojata veb stranica www.oxo.org.mk }e im ponudi na gra|anite mo`nost da se informiraat za pra{awata povrzani so avtorskite prava, }e im gi ponudi dosega{nite sogleduvawa na stru~nite lica i preporakite za vo idnina.
(K. B.)
Mo}ta e vo narodot
Zedni~ki proekt na:
Centar za razvoj na mediumi
i "Utrinski vesnik#
Finansiski poddr`an od:
Institut Otvoreno
Op{testvo - Makedonija
Izleguva sekoj
posleden ~etvrtok vo mesecot
Ureduvaat:
Roberto Beli~anec,
Gordana Duvwak,
Biljana Bejkova
Grafi~ko ureduvawe
Igor Per~uklievski
e-mail: infocentar@sonet.com.mk

MONITORING NA SUDSKI POSTAPKI

biznis info

Vo - СЗПМ

Biznis info

amerikan kolex ]e bide prv univerzitet od treta generacija vo

OSTEN 1

РЕФОРМА НА ПЕНЗИСКИОТ СИСТЕМ ВО МАКЕДОНИЈА

Gruppeneinteilung 1. bis 4. ÜK, PDF, 115 KB

AGENCIJA ZEMJODELSTVOTO