Broj 19
kontakt call centar 15015
www.mchamber.mk
AVTOBUSKIOT SOOBRA]AJ VO ZEMJAVA GI PRE@IVUVA NAJTE[KITE MOMENTI
„Vozi Mi{ko“ go sotre
redovniot prevoz
SNE@ANA JOVANOVSKA, SOPSTVENI^KA NA TURISTI^KATA AGENCIJA
„ORFEJ“ I PRETSEDATELKA NA ZDRU@ENIETO ZA UGOSTITELSTVO I
TURIZAM VO STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
Podmladenata
turisti~ka industrija
mo`e da napravi
uspe{na prikazna
NATO I EU SPAS ZA MAKEDONSKATA
EKONOMIJA
Gra|anite }e
izberat siroma{ni
ili vo Evropa
18
BIZNIS INFO
FOKUSIRANO
^etvrtok, 24 juni 2010
AVTOBUSKIOT SOOBRA]AJ VO ZEMJAVA GI PRE@IVUVA NAJTE[KITE MOMENTI
„Vozi Mi{ko“ go sotre
redovniot prevoz
A
vtobuskiot prevoz na
patnici vo dr`avava
gi pre`ivuva svoite
najte{ki momenti.
Slabata ekonomska mo},
opa|aweto na obemot na
transportnite uslugi, zgolemuvaweto na vleznite
tro{oci, nepovolnata kreditna politika na dr`avata za obnova na vozniot
park, nelojalnata konkurencija i sli~no, dovedoa do
stagnacija i pad na ekonomsko-finansiskata mo} na
avtobuskite prevoznici.
Istovremeno, intenzivno
vladee nelegalniot prevoz
na patnici vo site svoi oblici.
Procesot na strukturni
promeni {to go zafati i
avtobuskiot soobra}aj, potoa recesionite dvi`ewa
{to negativno se refle-
n Cenite za prevoz so kombi i
so divi taksi
vozila se za
okolu 30 procenti poniski
od redovnite
ceni vo liniskiot prevoz
ktiraa i vrz `ivotniot
standard na naselenieto,
kako i dov~era{nite me|unarodni vizni barieri i
prisposobuvaweto
kon
evropskoto zakonodavstvo,
imaa silno vlijanie i vrz
odnosite i sostojbite vo
avtobuskiot soobra}aj, ~ija
osnovna karakteristika e
s* pogolemoto sitnewe na
nekoga{niot krupen transporten kapital.
TRANSPORTNI
KAPACITETI
Spored podatocite na
Dr`avniot zavod za statistika, vkupniot broj avtobusi za me|uop{tinski i za
me|unaroden soobra}aj na
krajot od 2009 godina iznesuva{e 650, dodeka po prviot kvartal od 2010 godina taa brojka e zgolemena
na 750 avtobusi.
Sostojbite vo avtobuskiot soobra}aj se krajno
zagri`uva~ki od aspekt na
starosnata struktura na
avtobusite i na finansiskite mo`nosti za nivno
kvalitetno obnovuvawe.
Najgolemiot broj avtobusi
se so karakteristika za op{tinski i za me|uop{tinski prevoz, dodeka me|unaroden prevoz mo`e da se
vr{i so mal procent od postojniot vozen park, iako
istiot ima tendencija na
permanentno zgolemuvawe.
Op{ta e ocenata deka,
dokolku ne se podobri strukturata na vozniot park od
ekolo{ko-tehni~ki aspekt,
se namaluvaat mo`nostite
na na{ite transporteri za
aktivno vklu~uvawe na me|unarodniot pazar na patni~ki uslugi, vklu~uvaj}i ja
i sorabotkata so turisti~kite agencii od zemjata i
od stranstvo. Edno od re{enijata {to bi predizvikale pozitiven efekt za
nadminuvawe na vakvata
sostojba e namaluvawe na
vkupnite dava~ki kon dr`avata za uvoz na ponovi
avtobusi, koi gi zadovoluvaat ekolo{kite standardi. Tie dava~ki vo ovoj moment se dosta visoki, i pokraj ovozmo`enoto pravo za
se o~ekuva da se podobri
kvalitetot na vozniot park
i negovata starosna struktura.
Za razlika od tovarniot soobra}aj, kade {to se
forsira glavno uvoz na novi kamioni poradi obezbeduvaweto na transportnite
dozvoli i drugi privilegii, pravoto za uvoz na stari vozila vo patni~kiot soobra}aj e mnogu pozna~ajno,
poradi krajno lo{ata sta-
tvari namaluvawe na obemot za 20,4 procenti.
Pri~inite za zgolemeniot obem na prevezeni
patnici vo vnatre{niot
soobra}aj treba da se bara
vo osetno namaleniot standard na naselenieto, koe
s* po~esto se odlu~uva da
go zameni prevozot so sopstveniot avtomobil, so koristewe na avtobuskite uslugi, kako i poradi efektite od zgolemenite inspek-
n Nelojalnata konkurencija, vo koja se vbrojuva i masov-
nata pojava na „divite prevoznici so privatni avtomobili“, e silno izrazena vo site vidovi patni~ki prevoz
eden kratok period od nekolku meseci da se uvezuvaat avtobusi i so postara godina na proizvodstvo (do
15 godini starost).
Spored podatocite na
Carinskata uprava na Republika Makedonija, vo
periodot od 13 mart do krajot na april vo zemjata se
uvezeni 151 vozilo za prevoz na patnici (za pove}e
od 10 lica). Mo`nosta {to
ja dade Vladata za prodol`uvawe na rokot za mo`en
uvoz na postari avtobusi
do krajot na septemvri
ovaa godina e na barawe na
prevoznicite i e pozitivno
oceneta, pa po taa osnova
rosna struktura (prose~nata starost e nad 15 godini),
osobeno na onie za prevoz
vo vnatre{niot soobra}aj.
OSTVAREN OBEM
NA USLUGI
Vo avtobuskiot soobra}aj vo Republika Makedonija, vo 2009 godinata, vkupniot broj prevezeni patnici (11,6 milioni patnici)
bele`i porast za 14,4 procenti vo odnos na 2008 godina kako rezultat na zgolemeniot broj na patnici
vo vnatre{niot soobra}aj,
za razlika od me|unarodniot patni~ki prevoz koj os-
ciski kontroli za suzbivawe na nelojalnata konkurencija. Od druga strana,
transportnoto vlijanie vo
avtobuskiot soobra}aj vo
2009 godina, izrazen preku
ostvareni patni~ki kilometri bele`i namaluvawe
za 2,1 procenti poradi opa|awe na vlijanieto vo me|unaroden prevoz i pokraj toa
{to vo nacionalniot prevoz e ostvaren porast za
6,5 procenti.
Analizata na ostvaruvawata vo avtobuskiot soobra}aj uka`uva na faktot
deka prose~niot prevozen
pat na patnicite vo vnatre{niot i vo me|unarod-
niot soobra}aj vo 2009 godina e osetno namalen vo
odnos na 2008 godina (vo
nacionalniot za 8,4 procenti, vo me|unarodniot za
9,3), sostojba koja paralelno so opa|aweto na brojot
na prevezeni patnici (za
20,4 procenti), drasti~no
gi namaluva ostvarenite
finansiski efekti.
Vakvata tendencija e
prodol`ena i vo prvoto
trimese~je od 2010 godina.
Taka, vo ovoj izminat period od godinava, obemot na
prevezeni patnici vo nacionalniot soobra}aj e zgolemen za 4,0%, dodeka me|unarodniot prevoz i natamu
bele`i opa|awe (za 14,6
procenti) vo odnos na prvoto trimese~je od 2009 godina. Transportniot u~inok izrazen preku ostvareni patni~ki kilometri bele`i opa|awe kako vo nacionalniot (za 4,7 procenti),
taka i vo me|unarodniot
avtobuski prevoz (za 20).
OSNOVNI PROBLEMI
VO RABOTEWETO
Eden od pote{kite
problemi od eksterna priroda koj podolg period e
nere{liv, kako za prevoznicite taka i za dr`avata,
pretstavuva nelojalnata
konkurencija predizvikana
od takanare~enite „divi
prevoznici“, vo koi dominiraat kombi-prevoznicite
i korisnicite na privatni
avtomobili. Tie vr{at javen prevoz na patnici
sprotivno na uslovite propi{ani so postojnite zakonski propisi. Tie vozat
bez registrirani vozni re-
dovi, ne vleguvaat vo avtobuskite stanici, ne pla}aat dava~ki kon dr`avata,
nezakonski
ostvaruvaat
finansiska dobivka, {to
vkupno ostava direktni
posledici vrz finansiskoto rabotewe na redovnite
prevoznici i pravi dano~na evazija na Buxetot na
dr`avata.
Kombiwata i divite
taksisti se prisutni na mesta kade {to ima golema
frekvencija na patnici
(centar na grad, avtobuski
stanici, pazari, {koli,
bolnici i drugi javni objekti). Kombi-vozilata i divite taksi-vozila se bez
vozen red i naj~esto trgnuvaat otkako }e se napolni
voziloto. Naj~esto trgnuvawata se pred vremeto na
trgnuvawe na redovnite linii. Pri vr{eweto na vakviot prevoz ne postoi pismen dogovor so patnicite,
ne se izdavaat bileti nitu
kakov bilo dokument za izvr{ena usluga, odnosno
prevozot se izvr{uva so
usten dogovor, {to kako
forma mnogu im ja ote`nuva i rabotata na inspekciskite organi za da go doka`at napraveniot prekr{ok.
Cenite za prevoz so kombi
i so divi taksi-vozila se
za okolu 30 procenti poniski od redovnite ceni vo
liniskiot prevoz. Nelojalnata konkurencija, vo koja
se vbrojuva i masovnata pojava na „divite prevoznici
so privatni avtomobili“, e
silno izrazena vo site vidovi patni~ki prevoz (vo
gradskiot, vo prigradskiot,
vo avtotaksi prevozot i vo
redovniot liniski prevoz
na patnici).
Nelojalnata konkurencija e izrazena i preku vrabotuvawe na penzionirani
lica, koi istovremeno koristat dr`avni privilegii
(nadomestoci za nevrabotenost, za tehnolo{ki vi{ok i sli~no) ili, pak, se
nevraboteni lica, koi ne
se prijaveni pred nadle`nite organi i za istite ne
se pla}aat pridonesi i danoci. Isto taka, nikade ne
se prijavuva nitu ostvarena realizacija od raboteweto bidej}i del od prevozni~kite uslugi se napla}aat vo gotovo, a ne preku
smetka.
Kako posledica na vakvata sostojba doa|a do
sinxir na neekonomsko namaluvawe na cenite na
prevoznite uslugi, s* po~esto i pod cenata na ~inewe, so negativen odraz vrz
tro{kovniot aspekt vo raboteweto, vrz reproduktivnoto odr`uvawe na vozniot
park i vrz razvojnite mo`nosti na ovaa soobra}ajna
granka.
Za suzbivawe na vakvata pojava se permanentni
barawata do nadle`nite
za sozdavawe praven red
vo vr{eweto na prevozni~kata dejnost i za namaluvawe na vlijanieto na nelojalna konkurencija (barem
koga se vo pra{awe uslovite za vr{ewe na osnovnata
dejnost).
Vo ramkite na primenata na ponovite reformski
propisi,
elektronskata
raspredelba na avtobuskite linii vo vnatre{niot i
vo me|unarodniot soobra}aj, dadoa pozitivni efekti vo ovaa sfera i pokraj
dr`avni organi, koi i pokraj seriozniot pristap za
nejzino nadminuvawe s*
u{te ne uspevaat do kraj da
se spravat so ovaa pojava.
Poslednite izmeni i
dopolnuvawa na Zakonot za
prevoz vo patniot soobra}aj, osobeno prakti~noto
za`ivuvawe na primenata
na licencite, pridonesoa
stapka za odobruvawe na
vozni redovi, na koja apliciraa 71 prevoznik so 110
barawa, raspredeleni se
27 me|uop{tinski i 26 me|unarodni linii za prevoz
na patnici.
I pokraj toa {to vo ovoj
moment visinata na vkupnite tro{ocite {to prevoznicite moraa da gi namirat za zadovoluvawe na zakonskite barawa (za obezbeduvawe na sertifikat na
me|unarodnite voza~i, za
upravitelite i za licenci-
nicite im sozdava{e soodvetni problemi i tro{oci
(za primena na ekolo{ki
standardi, zadol`itelna
primena na digitalnite tahografi i sli~no).
Na nivo na dr`ava ne
postoi poseben dokument
od tipot Strategija za
funkcionirawe i razvoj na
patni~kiot soobra}aj, no
postojnite zakonski propisi (Zakonot za prevoz vo
patniot soobra}aj i pobliskite propisi za negova realizacija, Zakonot za osno-
ment mal broj od makedonskite firmi mo`at da gi
zadovolat ovie uslovi i da
opstojat na ovie pazari.
Vo nasoka na podobruvawe na imixot i koristeweto na avtobusite na po{iroko evropsko nivo, kako
edni od najbezbednite,
najfleksibilnite, najekolo{kite i najdostapnite
prevozni sredstva, vo faza e kampawata na promocija na kolektivniot patni~ki transport, poznat
pod nazivot „Smart move“,
Prose~niot prevozen pat vo nacionalniot i me|unarodniot soobra}aj
n Poslednite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za prevoz vo patniot
soobra}aj, osobeno prakti~noto za`ivuvawe na primenata na licencite, pridonesoa za sozdavawe praven red vo vr{eweto na prevozni~kata dejnost i za namaluvawe na vlijanieto na nelojalna konkurencija,
no vo praktika sostojbata i natamu e zagri`uva~ka
Ubla`uvawe so
antikriznite merki
Vo situacija koga krizata ja poka`a seta svoja
surovost, ne samo kon
avtobuskiot soobra}aj tuku
kon celokupnite stopanski
sostojbi, zna~ajno be{e
reagiraweto na dr`avata
so donesuvaweto na paketot na antikrizni merki za
19
BIZNIS INFO
^etvrtok, 24 juni 2010
ubla`uvawe na negativnite posledici, ~ij benefit
go po~uvstvuvaa i avtobuskite prevoznici (miruvawe i otpi{uvawe na odredeni obvrski kon dr`avata, reprogramirawe na
dolgovite, namaluvawe na
carinite i drugo).
toa {to ovoj proces treba
u{te da se usovr{uva i
unapreduva, od aspekt na
podobruvawe na transparentnosta i mo`nosta za
poneposredno vlijanie na
prevoznicite vo postapkata na odobruvawe na liniite. Taka, vo soglasnost so
zakonskite propisi, vo poslednata sprovedena po-
te, za dozvoli i sl.) se dosta visoki, mo`e da se ka`e
deka vo avtobuskiot prevoz
od praven aspekt se postignati zna~ajni efekti.
Vo ovoj kontekst neodminlivo se potencira i s*
u{te nere{eniot problem
so visokite tro{oci za zelen karton, {to prevoznicite gi pla}aat za rabota
vo me|unarodniot soobra}aj, koi krajno negativno se
odrazuvaat vrz tro{kovniot aspekt na firmite.
ZAKONSKA
REGULATIVA
I pokraj toa {to Republika Makedonija s* u{te ne
e ~lenka na Evropskata
unija, vo ovoj predpristapen period obvrskite za
usoglasuvawe na na{eto
zakonodavstvo so evropskata legislativa na prevoz-
PARALELI
vite na bezbednost na soobra}ajot na pati{tata, bilateralnite spogodbi {to
Republika Makedonija gi
sklu~uva so drugite zemji i
drugo) pretstavuvaat dobra
osnova za regulirawe na
politikata i odnosite vo
ovaa soobra}ajna granka bidej}i se temelat na postulatite na evropskata legislativa, imaj}i gi predvid specifikite na nacionalnoto podnebje i interesite na prevoznicite.
Koga e vo pra{awe
strategijata na EU vo delot
na soobra}ajot, glaven akcent e daden na ekolo{kiot
moment, so primena na se
postrogi ekolo{ki kriteriumi za vozilata i za ~ija
primena nema alternativa
dokolku firmite imaat namera da se pojavat na
evropskiot pazar. Gledano
od toj aspekt, vo ovoj mo-
koja ima za cel za {to pogolemo omasovuvawe na avtobuskiot prevoz, za koja golem pridones dava avtobuskata industrija, poddr`ana od me|unarodnata organizacija za paten transport IRU. Akcentot {to se
dava za pogolemo promovirawe na ovoj vid soobra}aj
proizleguva od faktot {to
55 procenti od javniot
transport vo Evropa se vr{i so avtobusi.
NASOKI NA
DEJSTVUVAWE
So cel za nadminuvawe
na zna~aen del od problemite vo avtobuskiot soobra}aj, prevoznicite se zalagaat za prezemawe na
slednite merki i aktivnosti:
1. Dosledna i celosna
primena na postojniot Za-
kon za prevoz vo patniot
soobra}aj i drugite zakonski propisi, koi se povrzani so vr{eweto na dejnosta
- avtobuski prevoz na patnici, od strana na site
u~esnici vo soobra}ajot
pod ednakvi uslovi.
2. Pointenzivna aktivnost na nadle`nite inspekciski organi za nadminuvawe na devijantnite pojavi
na transportniot pazar, a
pred s* vo suzbivawe na
„nelojalnata konkurencija“
po site osnovi.
3. Podosledna primena
na kaznenite merki za prekr{itelite na zakonskite
propisi, so primena na
progresivni kazni, odnosno
pri sekoe povtoruvawe na
prekr{ocite kaznite pove}ekratno da se zgolemuvaat.
4. Realizirawe na pokrenatata inicijativa na
prevoznicite za namaluvawe na cenata na zeleniot
karton za me|unaroden prevoz, po primerot kako {to
toa e napraveno vo drugite
evropski zemji.
5. Poddr{ka na kampawata za dvojno zgolemuvawe na avtobuskiot transport vo nacionalnite strate{ki dokumenti vo naredniot srednoro~en period.
6. Klu~en faktor za
nadminuvawe na zna~aen
del od problemite vo patniot soobra}aj na koj treba
da mu se posveti posebno
vnimanie pretstavuva unapreduvaweto na partnerskata sorabotka me|u prevoznicite, Ministerstvoto
za transport i za vrski i
Dr`avniot inspektorat za
paten soobra}aj, vo nasoka
na unapreduvawe na nivnata operativna sorabotka,
kako prioriteten i neminoven proces za osovremenuvawe na odnosite vo ovaa
stopanska dejnost. Vo taa
nasoka e potrebno potpi{uvawe memorandum za sorabotka i za formirawe
transporten komitet kako
stru~en operativen forum.
Mitko Mitevski
EVROPSKI FONDOVI
Hrvatska iskoristila
samo 44 otsto od parite
H
rvatska dosega, ako se zeme predvid i posledniot
pretpristapen fond IPA,
iskoristila 44 otsto od parite
{to & bea na raspolagawe od
fondovite na EU, iako vo javnosta se naglasuva iskoristenost na 90 otsto od prethodnite programi.
Vo Hrvatska s* u{te mnogu
malku se znae za realiziranite
proekti, za idnite proekti i za
mo`nostite za tro{ewe pari od
fondovite na EU, iako se pribli`uva periodot (2012-2013), koga
kako ~lenka na raspolagawe }e ima
3,5 milijardi evra od tie izvori.
Imeno, so vleguvaweto na Hrvatska vo EU & se otvoraat tri novi fondovi, koi se instrumenti
na politikata na kohezijata na
Unijata: Koheziskiot fond (za `ivotnata sredina, za transportna
infrastruktura),
Evropskiot
fond za regionalen razvoj (fokusiran na namaluvawe na ekonomskata neramnote`a me|u regionite i socijalnite grupi vo EU) i
Evropskiot socijalen fond (za
vrabotuvawe).
Me|u drugoto, stanuva zbor za
finansirawe na raboti bitni za
`ivotot: obrazovanie i vrabotuvawe, investicii vo naukata i vo
istra`uvaweto, transportot, `ivotnata sredina i drugo.
Vo idnina s* pove}e pari od
EU }e bidat namenuvani za odredena industrija, biznisi, gradovi i op{tini, a mo`nosta za milijardi evra }e bide prokockana
zasekoga{.
Za razlika od pretpristapnite fondovi, koi bea naso~eni kon
re{avaweto na pretpristapnite
prioriteti i sproveduvaweto na
zakonodavstvoto na EU, fondovite koi proizlegoa od politikata
na kohezija finansiraat proekt
koi prvenstveno go pottiknuvaat
ekonomskiot i socijalniot razvoj.
Podatocite od Ministerstvoto za finansii i Delegacijata na
EU vo Hrvatska poka`uvaat deka za
~etirite pretpristapni programi
(KARDS, FARE, ISPA, SAPARD)
na raspolagawe bile 407 milioni
evra. Za proekti se dogovoreni
362 miliona evra, {to zna~i deka
se iskoristeni 90 otsto.
Koga na toa }e se dodade malata iskoristenost na poslednata programa za pomo{ pred vlezot vo EU, IPA, koja{to gi zameni
site prethodni fondovi i e vo
sila do 2011 godina, vkupnata
iskoristenost e dvojno pomala,
poto~no 44, 06 otsto.
Politi~kiot sovetnik na Delegacijata na EU Martin Majer
naglasuva deka dr`avata mora da
podgotvi dovolen broj dobri, novi proekti, no i da gi sprovede
postojnite.
- Delegacijata na EU dosega
be{e soo~ena so nedostatok na
a`urnost od strana na hrvatskite
dr`avni organi, koi po vleguvaweto vo Unijata }e mo`at da iskoristat mnogu pogolema pomo{ od
fondovite na EU. Novite fondovi }e gi pottiknat natamo{niot
razvoj i modernizacijata na ekonomijata i op{testvoto kako ce-
lina, no za toa e neophodno da se
obu~at stopanstvenicite i da se
podgotvat proekti (infrastruktura, transport, `ivotna sredina)
vo mnogu pogolema merka otkolku
dosega - objasnuva Majer.
Sli~no predupreduva i Vesna
Pusi}, {ef na Nacionalniot odbor za sledewe na pregovorite
so EU.
- Nie s* u{te sme lo{i momci. S* u{te nemame „efikasna i
vidliva strategija za komunikacija so Evropa - naveduva Pusi}.
Vesna Vrga-Perovi}, konsultant na Akademijata za do`ivotno
u~ewe, naglasuva kako treba da se
napravi centralna baza na site
proekti. Od aspekt na potencijalnite korisnici na fondovite
predlaga pravilo, koe proizleguva od na~eloto deka zad sekoj od
fondovite na EU stoi odredena
filozofija: dobro e da se odbere
eden do dva fonda, koi sistematski se sledat, a odgovaraat na
strate{kata nasoka na odredena
organizacija ili kompanija.
Iako Vesna Pusi} predupreduva deka Hrvatska ima kratok vremenski period, koga stanuva zbor
za idnite koheziski fondovi, zabrzanoto u~ewe od drugite i od
podobrite mora da dade podobri
rezultati. Vo Hrvatska postojat
primeri na pretpristapni fondovi na koi mo`e da se u~i, a od
samata vrednost mnogu pova`na e
obuka za procedurite na EU i povrzanosta na instituciite, ekspertite i na krajnite korisnici.
Bankarite smetaat deka fondovite, koi }e dojdat, }e im gi
otvorat vratite za pove}e raboti, od pri~ini {to se zgolemuva
brojot na proekti naso~eni kon
stopanstvenicite, kako i poradi
faktot deka site korisnici }e
moraat odnapred sami da osiguraat finansirawe na proektite.
Kolku vo seto toa se bitni
inovaciite zboruva primerot na
Erste banka od Ungarija, koja se
pofali kako razvila sopstvena
alatka za prethodna procena na
proektite na klientite.
20
BIZNIS INFO
^etvrtok, 24 juni 2010
INVESTICII
MENAXERI
„RADE KON^AR – TEP“
PI „VITAMINKA“ OD PRILEP
Vovedena vrvna tehnologija Sa{o Naumoski nov
generalen direktor
vo proizvodstvoto
D
M
inisterot za ekonomija vo Vladata na Republika
Makedonija, d-r Fatmir
Besimi, ja poseti kompanijata „Rade Kon~ar –
TEP“ pri {to ja pu{ti
vo redovna upotreba
najnovata vrvna svetska
tehnologija za obrabotka na metali.
Be{e izvr{ena prezentacija na tema „Investicii vo uslovi na kriza“
zaradi zapoznavawe so
mo`nostite na kreditnite linii na Evropska investiciska banka i Makedonskata banka za poddr{ka i razvoj za malite i
za srednite pretprijatija.
Mo`nosta za aplikacija za ovoj fond prv ja
iskoristi tokmu „Rade
Kon~ar TEP“ so nabavka
na najnovata laserska
ma{ina „fiber laser L1Xe“
- Salvagnini - Italija za
obrabotka na metalni i
nemetalni materijali i
robotski sistem za zava-
D-r. Fatmir Besimi i Goran Antevski
ruvawe ALMEGA-Japonija. So toa „Rade Kon~ar TEP“ se vbroi vo
rangot na svetski renomiranite kompanii so
najsovremena tehnologija na obrabotka na materijali.
Spored zborovite na
Goran Antevski, direk-
tor na „Rade Kon~ar TEP“ vo primenata na
novata tehnologija se
investirani ~etiri milioni evra.
iplomiraniot ekonomist Sa{o Naumoski
e nov generalen direktor na prehranbenata
industrija „Vitaminka“ od
Prilep, funkcija {to dosega ja izvr{uva{e negoviot
tatko Simon Naumoski. Sa{o Naumoski koj dosega be{e negov zamenik, od deneska }e bide prviot menaxer
na ovaa prilepska kompanija, a Simon Naumoski i natamu }e ja izvr{uva funkcijata, pretsedatel na Upravniot odbor na kompanijata.
Ovaa odluka ja donese Sobranieto na akcioneri na
kompanijata na predlog na
Upravniot odbor.
- Odlukata e donesena
so cel da se podelat obvrskite bidej}i dosega{niot
generalen direktor Simon
Naumoski be{e i pretsedatel na Upravniot odbor.
Mojata zalo`ba }e bide
„Vitaminka“ da go prodol`i
uspe{no kako i dosega patot
na razvojot, so primena na
site sovremeni standardi
vo rabotata, otvorawe novi
POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
pazari - izjavi noviot direktor Sa{o Naumoski.
„Vitaminka“ e me|u trite najuspe{ni firmi vo
gradot. Pove}e od 300 vraboteni imaat ekonomska sigurnost, a prehranbenata
industrija „Vitaminka“ vlo`uva{e vo investiraweto
vo pogonite za ~okoladi i
za keksi. ^etirieset otsto
od proizvodstvoto plasira
na re~isi site kontinenti i
e edna od prvite vo primenata na site standardi, kako i na standardite za
zdrava hrana NASSR.
SIGNALI
21
BIZNIS INFO
^etvrtok, 24 juni 2010
JAVNITE TENDERI NO]NA MORA ZA GRADE@NI[TVOTO, INDUSTRIJATA NA GRADE@NI
MATERIJALI I NEMETALI
Zarobeni vo sinxirot na
nenaplateni pobaruvawa
J
avnite nabavki vo RM,
implementcija na zakonskata regulativa vo
grade`ni{tvoto, po~ituvawe na dogovornite obvrski
vo delot na navremena naplata i kvalitetna naplata,
kako i sostojbite vo proizvodstvoto, izvozot i uvozot
na grade`ni i na nemetalni
proizvodi bea tema na rasprava na sednicata na Zdru`enieto na grade`ni{tvoto, industrijata na grade`ni materijali i na nemetali. (17. 6. 2010).
Na sednicata se istakna
deka javnite nabavki vo dr`avata, od godina vo godina
bele`at trend na zgolemuvawe, taka {to vkupnata
vrednost na javnite nabavki
vo 2009 godina u~estvuva so
12 procenti vo BDP.
Vo grade`ni{tvoto, vo
2008 godina se sklu~eni 728
dogovori za rabota, a vo
2009 godina 1.165 dogovori,
odnosno zgolemuvawe od
at gradbata, da platat DDV
na ispostavena, a nenaplatena faktura, da obezbedat
plata na vrabotenite i da
gi namirat site drugi dava~ki kon dr`avata.
Kompaniite koi proizvoditeli na grade`ni, nemetalni i na drugi proizvodi {to go sledat grade`ni{tvoto, na sostanokot
istaknaa deka javnite tenderi ne samo {to sozdavaat
finansiski problemi na
grade`nite firmi tuku imaat vlijanie i vrz niv, od
pri~ina {to sinxirot na
nenaplateni pobaruvawa se
reflektira i kaj niv i gi
doveduva vo situacija na golema nelikvidnost. Od druga strana, energijata, posebno cenata na mazutot koja za
edna godina e zgolemena od
9,8 denari, na po~etokot od
2009 godina, sega e okolu 35
denari. Zatoa, pove}eto
firmi razmisluvaat da gi
zatvorat svoite proizvodni
Nelojalna konkurencija
Ima neusoglasenost na
Zakonot za javni nabavki i
Zakonot za gradewe bidej}i vo nekoi od tenderite i
ne se baraat licencite na
firmite.
Grade`nite
firmi so licencite doka`uvat deka kadrovski i
tehni~ki se vo mo`nost da
gi izvedat rabotite, koi se
baraat vo tenderot, a ako
se prodol`i taka povtorno
rabotata da ja dobivaat
firmi {to ne gi ispolnuvaat uslovite, u{te pove}e }e ja pottiknuvame nelojalna konkurencija.
(Jovan Ilijevski,
„Izgradba komerc“ od
Skopje)
Dvi`ewe na cenata na mazutot
okolu 60%. Vo niv najgolemo
u~estvo imaat dogovorite
za izveduvawe koe se dvi`i
so okolu 87 – 90 procenti.
Kako {to se istaknaa na
sednicata, grade`nicite
redovno gi sledat i apliciraat na objavenite javni
tenderi, me|utoa imaa zabele{ki koi mo`at da se svedat na:
- ne se jasno definirani
pravilata na u~estvuvawe;
- ne se po~ituvaat pravilata za izrabotka na tenderskata dokumentacija;
- ~esto tenderite se ne-
stru~no izraboteni od nekompetentni lica, koi nedovolno go poznavaat procesot, na primer, na gradewe,
zatoa {to mora da ima unificirani predmeti i presmetki, rokot za gradewe
treba da bide fiksen, odnosno da go odredi investitorot, potoa garantniot rok,
a, isto taka, se prepora~uva
kontinuirana kontrola na
opisite vo javnite nabavki
i drugo;
- vo kriteriumite ~esto
ne se po~ituvaat odredbite
od Zakonot za gradewe, po-
Elektronskoto naddavawe
zasega bez efekti
Barame transparentnost i javno, kvalitetno
izraboteni tenderi. Se
prote`ira elektronsko
naddavawe, se veli deka
na ovoj na~in nema da
ima forsirawe na odre-
deni kompanii. No, za
`al, od 500 tenderi, dali pet bea so elektronsko naddavawe.
(Nikola Velkovski,
„Inkom in`enering“ –
Skopje)
Na{eto iskustvo so
elektronsko naddavawe
zasega zboruva deka ne e
najsre}no re{enie. Cenite koi se postignuvaa
ne gi pokrivaat ni tro{ocite. A, za `al, vo tekot na edno naddavawe
bevme isklu~eni. Ne
znaeme zo{to, hakeri
bea ili ne{to drugo. Sepak, treba ovoj sistem
dosta da se usovr{uva.
(Cveta Baxakova,
„Baxak in`enering“ Skopje)
I izveduva~i i
finansieri
Koga stanuva zbor za
dogovorite, nie grade`nicite se nao|ame vo podredena situacija pred investitorite. Primer, moravme da potpi{eme Aneks
dogovor so edna op{tina,
vo koj stoi deka naplatata
}e se izvr{i do kraj na
Samo rokot na
pla}awe se odlo`uva
Sklu~uvawe na dogovor e obligacionen odnos
me|u dve strani, no za `al,
toa go nema vo grade`ni{tvoto. Investitorot sekoga{ gi postavuva pravilata, rokot za izvedba maksi-
malno se po~ituva, a koga
}e dojde delot za pla}awe,
toa se odlo`uva so meseci
i meseci.
(Zvonko Ivanovski,
„Makedonija proekt“
od Skopje)
sebno licencite {to gi poseduvaat grade`nite kompanii i istite treba da bidat
prioritet, a ne da se otstapuvaat na drugi firmi za
apelirawe, no i dobivawe
rabota;
Grade`nicite istaknuvaat deka, sepak, pote{kata
rabota e da se naplati
izrabotenoto, posebno od
dr`avnite i od lokalnite
institucii, od pri~ina {to
~esto vo dogovorite, od
strana na investitorite, se
predviduva rok na pla}awe
od najmalku 90 dena, pa i
pove}e od 160 dena od denot
na potpi{uvawe na situacijata, pri {to ispa|a grade`nicite da ja finansira-
2010 godina, ako vo buxetot ima priliv na sredstva. A, rabotata ja zavr{ivme i fakti~ki ispa|a
deka nie kako grade`nici
bevme finansieri.
(Sa{o Strezovski,
„Pelagonija in`enering“ od Skopje)
pogoni, a pri~ina pove}e e i
konkurencijata od uvoz na
istite proizvodi na na{iot
pazar, bez da im se obrne
vnimanie za kvalitetot, a
ne im bara atest za kvalitet, kako {to toa se pravi
pri izvozot na na{ite proizvodi.
Na sednicata se zaklu~i, pismeno da se informiraat nadle`nite ministerstva za problemite so
koi se soo~uvaat kompaniite vo tekovnoto rabotewe,
kako i mo`nosta da se naplatat me|usebnite pobaruvawa so prebivawe so pobaruvawata od dr`avnite institucii.
Marija Petroska
22
BIZNIS INFO
^etvrtok, 24 juni 2010
So Aneta Dodevska
ZNAE LI MAKEDONIJA DA GI DOBIE 620. MILIONI EVRA OD EVROPSKITE FONDOVI?
Irsko-slovene~ki iskustva za da
ne se napravat bugarski gre{ki
[
estotini dvaeset
milioni
evra.
Tolku pari od
evropskite fondovi R. Makedonija ima na raspolagawe do 2013 godina, odnosno do 2016 godina za proekti {to }e bidat odobreni
vo 2013 godina. Od ovie
nepovratni sredstva dosega se potpi{ani spogodbi
za 82 milioni evra ili za
13,2 procenti od parite.
Od niv, pak, se iskoristeni
53 milioni evra, a ostanatite treba da se iskoristat do 2011 godina. Za da
se dobijat parite e potreben izdr`an proekt vo in-
n Vo zavisnost od toa kolku sme sposobni denes da gi potro{ime ovie evropski pari, spored nivnite pravila, (a, toa voop{to ne e lesno), tolku pari }e dobivame i vo idnina
isto po~na programata kako
za nas - veli Jadranka Arizankovska od Stopanskata
komora na Makedonija.
I dodeka vlasta tvrdi
deka
administracijata
ima kapacitet, a dr`avata
e podgotvena so evropskite
pari da napravi dobri
proekti, opozicijata go
tvrdi sprotivnoto.
- Makedonija sega gi koristi
pretpristapnite
fondovi. Ako utre staneme
~lenka na EU, }e gi kori-
to na Irska i Slovenija
ili }e si ostaneme zaglaveni na Balkanot i }e gi
povtoruvame gre{kite na
Bugarija - veli Radmila
[e}erinska od SDSM.
- Makedonija ve}e ima
pristap do dovolen broj
programi, koi treba da im
pomognat ne samo na instituciite tuku i na kompaniite polesno da gi adaptiraat svoite standardi za
ona {to gi o~ekuva ponatamu - za vlezot na evropski-
n Slovenija uspea dobro sekoja godina da gi tro{i parite {to & bea na ras-
polagawe i zatoa dobi pravo ponatamu da bara i ekstra fondovi i, gi dobi. Bugarija toa ne mo`e{e da go stori, veli Radmila [e}erinska od SDSM
frastrukturata, ruralen
razvoj, selski turizam , pograni~na sorabotka, ~ove~ki resursi. Znae li Makedonija da gi dobie parite?
- Za 2009 godina go objavivme podatokot deka R.Makedonija, vo sklop na site
zemji zaedno vo regionot,
nema{e prijaveno nitu
eden proekt, za razlika od
Srbija, Hrvatska, Slovenija, kade {to ima ve}e po 10
do15 proekti, a i za niv
stime strukturnite, kohezioni fondovi. Pa, sega,
vo zavisnost od toa kolku
sme sposobni denes da gi
potro{ime ovie evropski
pari, spored nivnite pravila (a, toa voop{to ne e
lesno), tolku pari }e dobivame i vo idnina. Zna~i,
ako sakame pove}e pari da
dobivame i vo idnina, sega mora da bideme mnogu
pouspe{ni vo koristeweto
na parite. Slovenija be{e
eden od pozitivnite primeri. Uspea dobro sekoja
godina da gi tro{i parite
{to & bea na raspolagawe
i zatoa dobi pravo ponatamu da bara i ekstra fondovi i, gi dobi. Bugarija toa
ne mo`e{e da go stori.
Nejze & bea povle~eni golemi sumi pari poradi korupcija i poradi lo{a administracija. Makedonija
ima izbor: dali }e go sledime primerot i iskustvo-
te pazari i ponatamo{noto koristewe na drugite
fondovi, koi }e & stanat
dostapni koga }e staneme
~lenka na EU - veli Jadranka Arizankovska od
Stopanska komora na Makedonija
Koridorot 10, pre~istitelna stanica vo Prilep, namaluvawe na nevrabotenosta, reformi vo policijata, sudstvoto, administracijata, dano~na i
carinska reforma. Ova se
samo del od proektite {to
vlasta planira da gi sprovede so evropski pari. No,
tokmu opozicijata smeta
deka na teren konkretno
nema ni{to, oti nadle`nite nemaat strategija kako i
kade da se naso~at...
- Bez Vlada koja ima
plan i strategija ni mnogu
pari nema da ni gi re{at
problemite, veli Radmila
[e}erinska. Pritoa [e}erinska go poso~uva primerot so Irska, koja, za razlika od isto~noevropskite
zemji, prezela poinakva
strategija.
- I deneska patnata infrastruktura vo Irska ne
e mnogu razviena bidej}i
tie smetale deka toa ne e
glaven problem na nivnata
ekonomija. Pa taka, namesto tro{ewe pari na
asfalt re{ile da investiraat vo um. Zatoa na site kompanii, osobeno amerikanskite kompanii od IT
sektorot i farmacijata,
im ponudile deka }e im
platat celosna obuka na
site vraboteni dokolku
svojot evropski biznis go
lociraat vo Irska. Im ponudile duri i eden del od
pridonesite da im go pla}aat, no to~no poka`ale
koi firmi sakaat da im
doa|aat vo dr`avata, a ne
koja bilo firma. Zna~i, gi
poso~ile tokmu visoka tehnologija vo IT sektorot i
vo farmacijata. Zatoa Irska stana edna od glavnite
dr`avi koja {to ovie golemi multinacionalni kompanii ja koristea kako centar za svoite evropski
aktivnosti - dodava [e}erinska
Sepak, ostanuva i faktot deka Makedonija ve}e
ima razni{an imix pred
evropskite fondovi. Skandalot so raspredelbata na
evropskite pari od strana
na vladinata agencija za
obrazovanie, Makedonija
mo`e ja ~ini mnogu... Parite od Brisel bea stopirani poradi somne` deka direktorot Bo{ko Nelkoski
gi delel na svoi lu|e. I
Vladata utvrdi deka prviot ~ovek na agencijata i
upravniot odbor neeti~ki
rabotele, pa zatoa gi razre{i.
VASIL TUPURKOVSKI, UNIVERZITETSKI PROFESOR I PORANE[EN POTPRETSEDATEL NA VLADATA NA RM
Bez EU i NATO, Makedonija
nema
perspektiva
n
u
Kade ja gledate ekonomskata perspektiva na
Makedonija bez ~lenstvo
vo Evropskata unija?
- Nie nemame alternativa. Toa treba da im se objasni na gra|anite. Gra|anite ja sakaat pridobivkata
od evropskiot standard, od
evropskata kultura, od
evropskata civilizacija
bidej}i nie sme sostaven
del od Evropa, a od druga
strana, kako da mislat ili
kako da im se predo~uva deka se mo`ni alternativi.
Nie nemame alternativi.
Vo sega{nata postavenost
na geostrategiskite interesi na golemite, na mo}nite,
i pred s*, na SAD. Nie nemame alternativi i spored
toa e te{ko sega da se pre-
Na gra|anite im se predo~uva deka se mo`ni alternativi, no vo sega{nata postavenost na interesite
na golemite i na mo}nite nie nemame alternativi
ujcira nekoj opstanok na
Makedonija, nekoj sistemski razvoj, a posebno nekoj
ekonomski razvoj bez evropski perspektivi, zna~i bez
konkretno
integraciono
pribli`uvawe na Makedonija kon EU.
Dali e Makedonija
ekonomski izolirana?
- Ne smetam deka se
sproveduvaat nekoi sankcii vrz Makedonija. Tie se
objektivni pre~ki. Taa izolacija ne ni e nametnata.
Taa izolacija, ako mo`eme
da ja nare~eme izolacija,
bidej}i vo eden golem del
u
mislam deka samite nie kumuvame na na{ata izoliranost ili na na{ata ekonomska neuspe{nost, toa e taka
zatoa {to sme spori vo
klu~nite reformi, posebno
vo pravosudstvoto, kade
{to garanciite na stranskiot kapital koj e pla{liv
kako sekoj kapital, bi do{le preku siguren, efikasen
sudski sistem koj }e go za{titi kapitalot, interesite, investiciite i drugo.
Vo taa smisla, del od re{enijata se kaj nas i za
eden ogromen del od re{enijata kako avtomatski se
nametnuva pra{aweto na
~lenstvoto vo NATO i vo EU
za da se izbri{e kakov bilo strav, kakva bilo zagri`enost i kakvi bilo predrasudi na stranskite investitori za da se pojavat
vo Makedonija.
So ~lenstvoto vo EU
rastat cenite, no i standardot. Kade e sega Makedonija?
- ^lenstvoto vo EU na
desette novi ~lenki {to
bea porano socijalisti~ki
zemji, osven Kipar, im donese na site evidenten, objektiven rast na doma{niot
u
proizvod. Zna~i, nema Vlada i sistem koi mo`at da go
zamenat pokvalitetniot
`ivot na gra|anite, so nekoja druga lozinka, so nekoja
druga koncepcija. Spored
toa, nie vo Makedonija gi
~uvstvuvame slabostite i
defektite na ovoj krajno usporen proces na integracija na Makedonija vo EU i vo
NATO. Kaj nas e permanentno ekonomska kriza.
]e ima ekonomski
napredok ili Makedonija
}e ostane crna dupka na
Balkanot?
- Nie ponekoga{ vo s*
sakavme, a mo`ebi i opravdano se narekuvavme, {ampioni na ovoj prostor, no
ve}e toa ne e taka. Brojkite
toa evidentno go zboruvaat.
u
Ne e tuka ve}e pra{awe na
na{ite politi~ki lavirinti, dali se nekoi patrioti,
dali ne se patrioti, dali
}e izgubime edno ili drugo.
Nie ne mo`eme da go popravime kvalitetot na `ivotot
bez ekonomski visoki stapki na godi{en razvoj i toa
nie ne go postignuvame. Toa
ne e slu~ajno. Mora da se
priznae deka del od na{iot nizok rast e negativen i
poradi svetskata kriza ili
e stagnanten, no e nizok i
poradi toa {to nie ne uspevame dinami~no da & se
priklu~ime na Evropa.
23
BIZNIS INFO
^etvrtok, 24 juni 2010
VASKO NAUMOVSKI, VICEPREMIER ZA EVROINTEGRACII
Makedonija podgotvena
}e vleze vo EU i vo NATO
u
Kade ja gledate ekonomskata perspektiva na
Makedonija bez ~lenstvo
vo Evropskata unija?
- Makedonija }e vleze vo
Evropskata unija i vo
NATO. Sredstvata od programata na IPA se za da go
podgotvat ~lenstvoto na
Makedonija vo Evropskata
unija i site oblasti za poddr{ka od IPA }e bidat podgotveni da gi koristat
sredstvata od strukturnite
i od kohezionite fondovi
od onoj moment koga Makedonija }e stane dr`ava
~lenka na EU. Nie vo ramkite na na{ite podgotovki
n Doma{nata ekonomija poka`a dobri rezultati i vo vreme na kriza
imame sorabotka so pove}e
dr`avi od Unijata, koi ve}e
pominaa niz ovoj proces.
Tuka prestojuvaa stru~waci
od Ungarija, imame sorabotka i so Slovenija i so
Francija i smetam deka pomo{ta od tie dr`avi }e ni
ovozmo`i dopolnitelno da
se zapoznaeme so nivnite
pozitivni i negativni strani, i od onoj moment koga
Makedonija }e stane dr`ava
~lenka, da mo`eme u{te poagresivno da gi koristime
sredstvata {to i toga{ }e
ni ostanat na raspolagawe.
u
Dali e Makedonija
ekonomski izolirana?
- Ne bi rekol deka Makedonija e ekonomski izolirana, imaj}i ja predvid globalnata ekonomska kriza i
nejzinoto vlijanie vo drugite dr`avi. Mo`am da ka`am deka Makedonija e edna
od onie dr`avi kade {to
taa be{e po~uvstvuvana, no
uspeavme da ja odr`ime na{ata stabilnost. Pred nekolku nedeli vo Brisel ja
prezentiravme
na{ata
pretpristapna ekonomska
programa. Vicepremierot
Stavreski pred ministrite
od EU ja prezentira{e programata i taa be{e prili~no pozitivno oceneta, {to
poka`uva deka nie imame
kapaciteti za odr`uvawe
na na{ata stabilnost do
na{eto ~lenstvo vo EU, a i
potoa.
So ~lenstvoto vo EU
rastat cenite, no i standardot. Kade e sega Makedonija?
- Nie s* u{te ne sme
~lenka na EU. Da se podgotvuvame i mislam deka ne
postoi dr`ava koja {to sta-
u
nala ~lenka na EU, a da ne
pominala niz periodot na
podignuvawe na ekonomskite standardi i pridobivkite za gra|anite. Ona {to
nie sme sigurni deka }e go
napravime vo narednite godini e deka }e staneme
~lenka na EU i makedonskite gra|ani }e mo`at direktno da gi po~uvstvuvaat pridobivkite od toa ~lenstvo.
]e ima ekonomski
napredok ili Makedonija
}e ostane crna dupka na
Balkanot?
-Ne, ne mislam deka
u
Makedonija mo`e da stane
crna dupka na Balkanot.
Ekonomskiot napredok na
Makedonija se meri preku
pokazatelite. Mo`am da go
vidam toa deka Makedonija go ima{e vtoriot ili
tretiot najdobar rezultat
vo odnos na porastot na
doma{niot bruto-proizvod, iako toj be{e negativen od - 0,7 procenti, {to
e eden od najdobrite rezultati vo Evropa, {to e
pokazatel na na{ata stabilnost vo uslovi na svetska globalna kriza.
NATO I EU SPAS ZA MAKEDONSKATA EKONOMIJA
Gra|anite }e izberat siroma{ni ili vo Evropa
P
red o~ite na evropskite institucii i
mehanizmi Grcija
uspea da la`ira ekonomski
podatoci. Krizata na jugot
sega ja ni{a doverbata vo
evropskiot sojuz - stabilnosta na evroto, mo}ta na
instituciite.
- Docna otkrija za Grcija, toa e to~no. Zatoa sega na Samitot edna od prvite raboti za koi }e zboruvaat e finansiskata
kontrola. Fakt e deka docna otkrija, ama drug fakt,
isto taka, a {to nie ne go
gledame vo dr`avata, e deka go otkrija. A, go otkrija
zatoa {to ima traga, ima
sistem i mo`e da se fatat
tie {to gi ukrale parite,
izjavi Lidija Dimova od
Makedonskiot centar za
evropsko obrazovanie.
Eve
{to
zna~e{e
~lenstvo vo NATO za zemjite {to posledni se integriraa vo Alijansata.
Vo Albanija po vlezot
vo NATO vlegoa re~isi milijarda evra stranski investicii. Edna godina po
vlezot vo Bugarija investiciite porasnale za celi
36 otsto, od 7,5 milijardi
evra vo 2004 godina na 11,5
milijardi evra vo 2005 godina. Drasti~na presvrtnica vo ekonomijata do`ivuva Estonija. Po vlezot vo
NATO investiciite se zgolemile pove}e od trojno,
vo 2004 godina imale 775
milioni evra, godina potoa nad dve milijardi evra
stranski
investicii.
Sli~na e situacijata i vo
Litvanija. Vo 2004 godina
registrirani se investicii od okolu 17,6 milijardi evra. Slednata godina
drasti~en porast na 26,4
milijardi evra. Vo Romanija obemot na stranski
vlo`uvawa se zgolemi za
pove}e od 30 otsto, no dra-
n Petstomilioniski pazar, 60
otsto od razmenata Makedonija ostvaruva so zemjite
od Evropskata unija.
Kanime i ~ekame
investitori
povtorno od EU
sti~en prodor e zabele`an
i kaj grinfild investiciite, koi po~nuvaat da vleguvaat vo 2005 godina vedna{ po priemot na Romanija vo NATO. Re~isi polovina od investiciite se
grinfild. Od blizu 22 milijardi evra vo 2005 godina, ne{to nad devet milijardi evra se vlo`uvawa
vo sosema novi investicii.
Investicii, standard,
ceni, kvalitet na `ivot...
Kolku ~lenstvoto vo evroatlantskite integracii
mo`e realno da ja promeni
ekonomskata sostojba vo
zemjava.
- Ako Makedonija stane
~lenka na NATO i vo dogledno vreme gi napravi site potrebni ~ekori za vlez
vo EU, toga{ zemjata definitivno mo`e da o~ekuva
stranskite direktni investicii vo dogledno vreme
da se zgolemat nekolkukratno, tvrdi Van~o Uzunov,
univerzitetski profesor.
Spored mereweto na
Eurostat, makedonskiot
standard dostignuva samo
34 otsto od prosekot na EU,
{to poka`uva kade kotira
Makedonija. Za sporedba,
standardot vo [vedska e
22 otsto nad prosekot vo
EU, vo Danaska 20 otsto, vo
Germanija 16 otsto, Belgija
15 otsto nad prosekot. Od
zemjite-~lenki, najnizok
standard ima vo Bugarija,
koj iznesuva 41 otsto od
proektot vo EU i, vo Polska, toj iznesuva 56 otsto.
Ekonomski ~ekor bez
EU i NATO nema, duri del
od ekspertite predupreduvaa za mo`na izolacija.
- NATO vi e garancija
za bezbednost, EU vi e garancija deka vie imate
pristap do kapital. Nemojte da zaboravite deka
Evropskata investiciona
banka e mestoto od kade
{to re~isi site dr`avi
koi se razvivaa, tokmu od
ovaa banka dobivaa pari,
objasnuva Lidija Dimova,
od Makedonskiot centar za
evropsko obrazovanie.
Prose~nata plata vo
zemjava iznesuva 330 evra,
a eve kako se dvi`at minimalnite plati vo Unijata.
Vo Luksemburg najnisko
utvrdenata plata e 1.640
evra, nad iljada evra e vo
Belgija, Holandija, Francija, Anglija i R.Irska. Vo
Slovenija minimalnata
plata e 589 evra, a prose~nata plata vo site ovie
zemji e daleku pogolema.
Doma{niot bruto-proizvod
po glava na `itel vo EU iznesuva 29 iljadi dolari.
- Ako nie sakame dolgoro~no da ostaneme siroma{ni, toga{ toa e izbor
na ovaa nacija. Trajno }e
bideme siroma{ni, no gordi. U{te edna{ velam ako
narodot re{i deka nie ne
sakame vo NATO i EU, a sakame da bideme siroma{ni, toga{ toa e izbor. Samo
da znaeme {to `rtvuvame i
da znaeme koi generacii,
odlukata ja nosime i za na{ite deca, pora~uva Van~o
Uzunov,
univerzitetski
profesor.
So ili bez ~lenstvo
Evropskata unija, sepak,
ostanuva klu~na za idniot
ekonomski kurs na zemjava.
„Indeks“ vo
„Biznis info“
24
BIZNIS INFO
^etvrtok, 24 juni 2010
MAKEDONSKO – ^E[KI EKONOMSKI RELACII
POSETI
Konstanten trgovski deficit
R
epublika ^e{ka be{e
edna od pozna~ajnite
partneri na Republika Makedonija vo periodot
pred 1992 godina. Zatoa makedonskite firmi, izvoznouvoznite, a osobeno grade`nite firmi, imaa pretstavni{tva vo Praga, koi rabotea na unapreduvawe na bilateralnata ekonomska sorabotka. Procesite na tranzicija vo dvete zemji gi promenija sostojbite. Brojni
firmi {to sorabotuvaa ili
imaa dolgoro~ni anga`mani, ja prekinaa sorabotkata
poradi prestanuvawe na
proizvodstvoto ili preorientirawe na drug pazar.
So implementacija na
dogovorot CEFTA 2006 (noemvri 2007) se zgolemi konkurentskata sposobnost na
Regionot vi za vi EU, vklu~uvaj}i ja i ^e{kata Republika. Dogovorot CEFTA
2006 ovozmo`uva vgraduvawe na inputot so ~e{ko poteklo bez carina vo makedonskiot proizvodot i negoviot izvoz bez carina vo
zemjite potpisni~ki na
CEFTA 2006. Za Makedonskite kompanii postoi i dopolnitelna povolnost, a
toa e koristewe na dijagonalna kumulacija na potekloto so Turcija i so EU vo
konkretniot slu~aj i so ^e{ka.
Sporeduvaj}i go periodot od 2000 do 2009 godina,
vo bilateralnata trgovskata razmena me|u Republika
Makedonija i ^e{kata Republika mo`e da se zabele-
n Komparativnata analiza na trgovskata razmena na zemjava so ^e{ka vo prvite ~etiri me-
seci od 2010 godina, vo sporedba so istiot period od 2009 godina, poka`uva blago namaluvawe vo vkupnata razmena i vo uvoznoto saldo, dodeka vo izvozot e zabele`an pogolem pad
`i trend na zgolemuvawe na
trgovskata razmena koja se
dol`i na zna~ajno zgolemuvawe na uvozot (2007-2008
godina) i blag rast na izvozot. Toa proporcionalno
kreira rast na trgovskiot
deficit na makedonska
strana, koj dostignuva najgolema vrednost vo 2007 godina, so nad 53 milioni amerikanski dolari. Procenata e deka toa se dol`i pred
s* na liberalizacijata na
trgovijata me|u Republika
Makedonija i ^e{kata Republika, vrz osnova na pro{iruvawe na EU, (april
2005 godina). Vo pogled na
vkupnata trgovska razmena
me|u dvete zemji vo 2008 godina ostvareno e rekordno
nivo od nad 79 milioni
amerikanski dolari, koe
istovremeno se evidentira
kako vo izvoznoto saldo taka i vo pogled na uvozot na
stoki od ^e{kata Republika, dodeka vo 2009 godina se
zabele`uva trend na namaluvawe na razmenata kako
vo uvoznoto, taka i vo izvoznoto saldo. Sporeduvaj}i go
periodot od 2000 do 2009
godina vo nadvore{no-trgovskata razmena me|u Republika Makedonija i ^e{ka, mo`eme da zabele`ime
konstanten trgovski deficit na makedonska strana.
Najgolemiot deficit e zabele`an vo 2007 godina vo
iznos od 53,1 milioni amerikanski dolari.
Vo pogled na vkupnata
nadvore{no-trgovska razmena me|u dvete zemji mo`e
da se zabele`i deka najgolema vrednost ima vo 2008
godina od 79,8 milioni
amerikanski dolari, dodeka
najmala vrednost vo 2002
godina od samo 11 milioni
amerikanski dolari.
Najgolem izvoz e zabele`an povtorno vo 2008 godina, so vrednost od 14,4
milioni amerikanski dolari, a najmal vo 2002 godina
so vrednost od dva milioni
amerikanski dolari.
Najgolem uvoz e zabele`an vo 2008 godina, so vrednost od 65,4 milioni amerikanski dolari, dodeka
najmalata vrednost od devet milioni amerikanski
dolari se odnesuva povtorno na 2002 godina.
Vo pogled na zastapenosta na proizvodite vo razmenata, vo 2009 godina
najmnogu vo izvozot se zastapeni: tekstil (3,3 mil.
amerikanski dolari), ferosilicium (1,1 mil. amerikanski dolari), vino od sve`o grozje (700 iljadi amerikanski dolari).
Vo pogled na zastapenosta na proizvodite vo uvozot, vo 2009 godina najmnogu
se zastapeni motorni vozila za prevoz na lica i stoka
Povolnata investiciona klima ja
potturna tranzicijata
^e{ka e edna od najstabilnite i prosperitetni post-komunisti~ki dr`avi od
Centralna i od Isto~na Evropa. Odr`uvaweto na otvorena investiciska klima e
klu~en element na tranzicija na ^e{ka od
komunisti~ka, centralno planirana ekonomija kon funkcionalna pazarna ekonomija. Kako ~len na Evropskata unija, so povolna lokacija vo centarot na Evropa, relativno niski tro{oci za struktura, i dobro-kvalifikuvana rabotna sila, Republika ^e{kata e atraktivna destinacija za
stranski investicii. Pred nejzinoto pristapuvawe vo EU vo 2004 godina, ^e{kata
Vlada gi harmonizira{e nejzinite zakoni
i propisi so onie na Evropskata unija.
Malata, otvorena, izvozno orientirana
ekonomija se zgolemi za nad {est procenti na godi{no nivo vo periodot od 2005
do 2007 godina i od 2,5 procenti vo 2008
godina. Konzervativniot ~e{ki finansiski sistem ostana relativno zdrav vo tekot na 2009 godina. Sepak, realnata ekonomija dogovorena na 4,1 procenti vo 2009
godina glavno se dol`i na zna~aen pad vo
nadvore{nata pobaruva~ka kako rezultat
na recesijata kaj glavnite izvozni pazari
na ^e{ka.
(10, 8 mil. amerikanski dolari), povr{inski aktivni
preparati za perewe i za
~istewe (7,8 mil. amerikanski dolari), priemni aparati za televizija (2,8 mil.
amerika), digitalni centralni edinici (1,9 mil.
amerikanski dolari), plo~i
iverki (1,4 mil. amerikanski dolari).
^e{ka po obemot na razmena so Republika Makedonija za periodot 1-12. 2009
godina se nao|a na 27. mesto.
Za istiot period R.Makedonija ostvaruva trgovski
deficit od 42,5 milioni
amerikanski dolari.
Stopanskata komora na
Makedonija i ^e{kata stopanska komora na ~etvrti
mart 1996 godina vo Praga
imaat potpi{ano Memorandum za razbirawe.
Komparativnata analiza na trgovskata razmena na zemjava so ^e{ka vo
prvite ~etiri meseci od
2010 godina, vo sporedba
so istiot period od 2009
godina, poka`uva blago
namaluvawe vo vkupnata
razmena i uvoznoto saldo,
dodeka vo izvozot e zabele`an pogolem pad.
Vkupnata trgovska razmena za poso~eniot period
bele`i pad vo iznos od 475
iljadi amerikanski dolari
ili za 2,5 procenti. Izvozot bele`i namaluvawe od
420 iljadi amerikanski dolari, {to pretstavuva pad
od 16,9 procenti. Uvozot,
pak, e nezna~itelno namalen za 55 iljadi amerikanski dolari ili za 0,3 procenti. Za prvite ~etiri meseci od 2010 godina R.Makedonija bele`i deficit vo
razmenata so ^e{ka od blizu 14 milioni amerikanski
dolari.
SEKTORSKA
ANALIZA
TEKSTILNA INDUSTRIJA
Nadvore{no-trgovskata
razmena me|u Republika
Makedonija i ^e{kata Republika vo 2009 godina iznesuva okolu 48 milioni
dolari {to e namaluvawe
za 30,5 procenti vo odnos
na 2008 godina kade nadvore{no-trgovskata razmena
be{e 69,3 milioni dolari.
Kaj tekstilnata industrija izvozot vo 2009 godina iznesuva 3,2 milion dolari {to e za ~etiri procenti namaluvawe vo odnos
na 2008 godina koj iznesuva{e 3,33 milioni dolari od
koi najmnogu se izvezuvaat
`enski pantaloni, rabotni
kombinezoni, ma{ki pantaloni.
Kaj uvozot vo 2009 godina iznesuva 1,1 milion dolari imame namaluvawe od
39 procenti vo odnos na
2008 godina koj uvoz na tekstilni proizvodi iznesuva{e 1,8 milioni dolari.
Najmnogu uvezuvame drugi
tkaenini so 85 procenti pamuk ili pove}e, masa pogolema od 200 miligrami na
BROJKI I FAKTI
^E[KA REPUBLIKA
Povr{ina: 78.867 kvadratni kilometri
Lokacija: Centralna Evropa, me|u Germanija, Polska,
Slova~ka i Avstrija
Glaven grad: Praga
Granici: vkupno: 1,881 kilometri (Avstrija 362, Germanija 646, Polska 658, Slova~ka 215 kilometri)
Naselenie: 10.201.707 (juni 2010)
Etni~ki grupi: 90,4 procenti ^esi, 1,9 Slovaci, drugi
~etiri procenti (2001)
Religii: Rimokatolici 26,8 procenti; protestanti 2;
drugi 3,3 procenti; ateisti 59 procenti
Jazici: ~e{ki, slova~ki
BDP kupovna mo}: 256,6 (milijardi amerikanski dolari), 2009 godina.
BDP po `itel: 25.100 amerikanski dolari, 2009 godina.
BDP stapka na rast: -4,1 procenti (2009)
BDP po sektori: zemjodelstvo 2,8 procenti
industrija 35
uslugi 62,3 procenti (2009 god.)
Rabotna sila:
5,38 milioni (2009)
Nevrabotenost 9,3 procenti (2009 godina)
Stapka na inflacija: 1,1 procent vo 2009 godina
Buxet: prihodi: 76,71 milijardi amerikanski dolari;
rashodi: 85,65 milijardi amerikanski dolari (2009)
Javen dolg: 32,8 procenti od BDP (2009)
Zastapeni industrii: metalurgija, ma{ini i oprema,
motorni vozila, staklo
Industriska stapka na proizvodstvo: -13,4 procenti
(2009)
Zemjodelski proizvodi: p~enka, kompiri, {e}erna
repka, ovo{je, sviwi
Izvoz: 106,4 milijardi amerikanski dolari (2009)
Proizvodi koi se izvezuvaat: ma{ini i transportna
oprema, hemikalii, surovini i gorivo (2009)
Partneri vo izvozot: Germanija 28 procenti, Tajvan
8,5, Slova~ka 8,4, Polska 5,9; Francija 4,9, Velika Britanija 4,4; Avstrija 4,3, Italija 4,3 procenti (2009)
Uvoz: 99,97 milijardi amerikanski dolari (2009)
Proizvodi {to se uvezuvaat: ma{ini i transportna
oprema, hemikalii, surovini i gorivo (2009)
Partneri vo uvozot: Germanija 28,6 procenti, Tajvan
6,8, Slova~ka 6,2; Polska 6,1; Rusija 5,8, Holandija 5,3,
Avstrija 4,9, Kina 4,6 procenti (2009 godina)
Nadvore{en dolg: 76,83 milijardi dolari (2009)
eden kvadraten metar oboeni platna, koj iznos e skoro
polovina od uvozot kaj tekstilnite proizvodi.
ZEMJODELSTVO I
PREHRANBENA
INDUSTRIJA
Vo razmenata so ^e{kata Republika vo sektorot
zemjodelstvo uvozot e na
pribli`no isto nivo so izvozot vo 2009 godina. Izvezeno e zelen~uk vo vrednost
od 0,13 milioni amerikanski dolari, ovo{je 0,4 milioni amerikanski dolari
kako i vino od sve`o grozje
za 0,7 milioni amerikanski
dolari, so {to ovoj sektor
u~estvuva so pribli`no 21
procent vo vkupniot izvoz
so ^e{kata Republika.
Vo istiot period e uvezeno mleko i mle~ni proizvodi za 0,7 milioni amerikanski dolari i konditorski proizvodi vo vrednost
od 0,9 milioni amerikanski
dolari {to pretstavuva 3,8
procenti od vkupniot uvoz
od ^e{ka.
Vo prvite ~etiri meseci od tekovnata godina e izvezen zelen~uk za 0,18 milioni amerikanski dolari i
vino vo vrednost od 0,34
milioni amerikanski dolari {to pretstavuva 60 procenti od vkupniot izvoz so
ovaa zemja. Vo istiot period e uvezeno mleko i mle~ni
proizvodi za 0,24 milioni
amerikanski dolari i hmeq
za pivska industrija vo
vrednost od 0,13 milioni
amerikanski dolari ili tri
procenti od vkupniot uvoz.
ENERGETIKA, CRNA I
OBOENA METALURGIJA,
HEMISKA INDUSTRIJA
Prvite ~etiri meseci
od 2010 godina razmenata
so ^e{ka vo oblasta na
energetikata, crnata i
oboena metalurgija iznesuva samo 260.000 amerikanski dolari. Iako stanuva
zbor za mal iznos na izvezen ferosilicium, vo vkupniot izvoz na RM, ^e{ka
u~estvuva so 30 procenti.
Vo odnos na prvite ~etiri
meseci od prethodnata godina ne se zabele`ani pogolemi promeni vo izvozot od
ovoj sektor kon ^e{ka.
Na godi{no nivo (2009
godina) vo ^e{ka se izvezeni nafteni masla, elektri~na energija, a od sektorot na metalurgijata realiziran e izvoz na ferosilicium,
toplovalani
proizvodi od ~elik i drugi
zavareni cevki {to ne se so
kru`en popre~en presek
(DZS ne gi objavi iznosite
na izvezenite proizvodi od
metalurgijata).
Vo hemiskata industrija vo prvite ~etiri meseci od 2010 godina razme-
25
BIZNIS INFO
^etvrtok, 24 juni 2010
MAKEDONSKO-^E[KI BIZNIS-FORUM, SO U^ESTVO NA PRETSEDATELITE NA DVETE
DR@AVI, VACLAV KLAUS I D-R \ORGE IVANOV
Biznis planovi za intenzivna
ekonomska sorabotka
- Biznis zaednicite treba da
gi iskoristat vkupnite isklu~itelno povolni odnosi {to postojat me|u dvete dr`avi. So mojot
gostin, gospodinot Vaclav Klaus,
pri na{ite dvodnevni razgovori
konstatiravme deka na{eto vnimanie vo idnina treba osobeno
da go koncentrirame na zajaknuvawe na ekonomskata sorabotka.
Najdobar na~in za toa e preku direktni kontakti i povrzuvawe na
stopanstvata. Zatoa vo naredniot period e potrebno intenzivirawe na sorabotkata, kako me|uvladinata, taka i na stopanskite
komori i na kompaniite, se vo
pravec na razvoj na ekonomskite
odnosi.
Ova go istakna d-r \orgi Ivanov vo svoeto obra}awe na delovnite lu|e od dvete zemji na Makedonsko-~e{kiot biznis-forum, na
koj prisustvuva{e zaedno so svojot kolega, Vaclav Klaus
(22.6.2010 godina). Na biznismenite od ^e{kata Republika toj im
pora~a da gi iskoristat komparativnite prednosti na Makedonija
vo realizacijata na nivnite biznis-planovi.
I ~e{kiot pretsedatel Klaus
ja potvrdi konstatacijata na svojot doma}in, istaknuvaj}i deka se
zainteresirani za razvoj na sevkupnite odnosi, no deka ekonomskite odnosi se najva`nite.
- Ja imate vkupnata na{a poddr{ka vo evrointegraciskite
procesi na Republika Makedonija. Na{ata zada~a e da pravime
politiki, a vie da se skoncentrinata so ^e{ka e ednostrana. Izvoz na hemiski proizvodi ne e evidentiran, a
uvozot iznesuva 3,37 milioni amerikanski dolari. Od
ovoj iznos, najgolem del otpa|a na uvozot na povr{inski aktivni preparati za
perewe i za ~istewe, za
proda`ba na malo. Se uvezuva i polietilen primaren, ve{ta~ki creva, novi
nadvore{ni gumi za patni~ki avtomobili.
Vo odnos na prvite ~etiri meseci od prethodnata godina ne se zabele`itelni pogolemi promeni vo
rate na biznisite. Istovremeno,
iskreno se nadevame deka nema
da gi povtorite gre{kite {to gi
napravi ^e{kata Republika vo
izminatite dve decenii i deka }e
izvle~ete pouka od niv - dodade
Vaclav Klaus.
Jozef Cilek, potpretsedatel
D-r \orge Ivanov pedantno
podvle~e deka R.Makedonija i
^e{kata Republika minatata godina ostvarile vkupna trgovska
razmena od 61 milion amerikanski dolari, koja e za 23 procenti
poniska od razmenata ostvarena
vo 2008 godina. Deficitot e na
Potpi{uvawe na Spogodbata za osnovawe Makedonsko-~e{ki deloven sovet
vo prisustvo na pretsedatelite na dvete dr`avi
na Stopanskata komora na ^e{ka,
spomena deka ova e nadovrzuvawe na prethodnata sredba odr`ana vo fevruari godinava vo Praga, na nivo na premieri.
- Toga{ postignavme dogovori
za konkretni proekti, a vo ovie
dvodnevni pregovori }e gi konkretizirame tie dogovori. Na{ite kompanii se podgotveni za sorabotka i vo dvete zemji, no i za
zaedni~ki nastap na treti pazari
– dodade Jozef Cilek.
– Za toa imame mo`nost bidej}i na{ata delovna asocijacija
e najgolema i broi 14.000 ~lenki.
iznosot i strukturata na
uvezenite proizvodi.
GRADE@NI[TVO,
GRADE@NA I NEMETALNA
INDUSTRIJA
Makedonskite grade`ni
kompanii ve}e podolg vremenski period (2002-2003
godina) nemaat dogovoreno
grade`ni raboti vo ^e{kata Republika. Ovoj grade`en pazar za makedonskite
grade`ni kompanii sekoga{
bil interesen, me|utoa, golemata konkurencija od doma{ni i od svetski kompanii, nemo`nosta grade`ni
makedonska strana i vo 2009 godina iznesuva 42 milioni dolari.
- Sporedbeno, vo prvite ~etiri meseci od ovaa godina so istiot period od minatata godina,
me|usebnata trgovija bele`i pad
od 2,5 procenti, a makedonskiot
izvoz od 16,9 procenti. Vkupnata
vrednost na makedonskiot izvoz
iznesuva samo devet milioni
amerikanski dolari, {to e signal i golema odgovornost na komorite na dvete zemji, koi mora
da rabotat na promovirawe na
mo`nostite na stopanstvata. I ne
samo vo trgovijata. Komorite treba da gi promoviraat mo`nostite
na dvete zemji vo oblasta na turizmot, investiciite, da razvivaat sorabotka vo grade`ni{tvoto i vo transportot. Nema uspe{na prikazna bez dobro izbalansirana razmena. Podobruvaweto na
ovaa sostojba e ona za {to razgovaraat prisutnite biznismeni istakna Antoni Pe{ev, pretsedava~ na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija.
- Treba da gi iskoristime
iskustvata na ^e{kata Republika
i vo implementacijata na
CEFTA, evroatlantskite integracii, a osobeno vo privlekuvaweto stranskite investicii.
Vo funkcija na unapreduvawe
na me|usebnata ekonomska sora-
botka, vo prisustvo na pretsedatelite na dvete dr`avi, Antoni
Pe{ev i Jozef Cilek potpi{aa i
Spogodba za osnovawe Makedonsko-~e{ki, odnosno ^e{ko-makedonski deloven sovet.
Vo ramkite na forumot prezentacii imaa zamenik-ministerot za industrija i trgovija na
R.^e{ka, Milan Hovorka za ekonomskite relacii me|u dvete zemji, a bea promovirani i uslugite
na dve banki - ^e{kata izvozna
banka, od strana na Igor O~ka, sovetnik na generalniot direktor i
na Ohridska Banka, od generalniot direktor, Jitka Pantu~kova.
Pretstavnicite na dvete biznis-zaednici imaa i brojni bilateralni delovni sredbi.
Savo Pej~inovski
firmi da obezbedat bankarski garancii pridonesoa
za povlekuvawe od ovoj grade`en pazar.
Na ovoj pazar najmnogu bea
anga`irani GP „Pelagonija“ i
GP „Beton“ od Skopje. Me|utoa,
podolgo vreme ve}e se povle~eni od ovoj pazar, {to ne zna~i deka nema interes od strana na makedonskite grade`ni
kompanii za zaedni~ka sorabotkata na doma{nite i na
stranskite pazari.
Izvozot na proizvodi od
grade`nite i nemetalni materijali vo ^e{ka voop{to
ne e zastapen. Od ^e{ka po-
MAKEDONSKO-^E[KI BIZNIS-FORUM I VO PRILEP
Vrski i na regionalno nivo
I vo Prilep se odr`a
Makedonsko-~e{ki biznisforum na 21.6.2010 godina.
Pritoa, ~e{kite delovni
lu|e imaa sredba so kompaniite od ovoj region.
Pretsedatelot na Regionalnata komora so sedi{te vo Prilep, Simon Naumoski, gi zapozna gostite
so aktuelnite sostojbi vo
prilepskoto stopanstvo.
Gradona~alnikot Marjan
Risteski preku videoprezentacija gi zapozna so
kulturno-istoriskite znamenitosti na op{tinata i
raspolo`ivite prirodni
resursi na regionot, potenciraj}i gi site povolnosti {to gi nudi op{tinata
za stranski i za doma{ni
investicii.
Potpretsedatelot na
^e{kata stopanska komora
Jozev Cilek pokani na vozvratna poseta na biznisdelegacija od regionot vo
^e{ka i ponudi mo`nost so
nekoja regionalna komora
od ^e{ka za vospostavuvawe podolgoro~na me|usebna sorabotka.
Risto Najdovski
vremeno se uvezuvaat sloevito staklo, ognootporni
materijali i stakleni vlakna vo vrednost od okolu
200.000 do 300.000 dolari.
ZDRU@ENIE ZA METALNA
I ELEKTROINDUSTRIJA
Metalnata i elektroindustrijata (metaloprerabotuva~kata dejnost, ma{inogradba, proizvodstvo na soobra}ajni sredstva i proizvodstvo
na elektri~ni ma{ini i aparati), trgovskata razmena so
ovaa zemja ne e na zadovolitelno nivo, so ogled deka vo
2009 godina od ovie granki ne
e registriran izvoz nad
100.000 amerikanski dolari.
Za prvite ~etiri meseci od 2010 godina e ostvaren izvoz samo na drugi delovi i pribor za motorni
vozila vo iznos od 0,1 mil.
amerikanski dolari, dodeka
za ovoj period vo 2009 godina nema ostvareno izvoz.
Za istiot period e ostvaren uvoz na proizvodi od
metalna i od elektoroindustrija, vo vrednost od 7,8
mil. amerikanski dolari koj
vo vkupniot uvoz od ^e{ka
u~estvuva so nad 60 procenti. Najzastapeni proizvodi
vo uvozot od okolu 3,1 mil.
amerikanski dolari otpa|a
na motorni vozila za prevoz
na lica, a ostanatiot del na
razni vidovi ma{ini, digitalni centralni edinici,
razni proizvodi od `elezo,
~elik i drugi proizvodi.
Realno, mo`nostite za
sorabotkata bi mo`el da
se zgolemi so pogolema
promocija na potencijalite na ovie granki pogolema
informativnost i zaed-
ni~ka podgotovka za u~estvo na objaveni tenderi.
Mo`nosti za sorabotka postojat pred s* vo oblasta
na avtomobilskata industrija za prvo vgraduvawe
pred s* na lameli, potisni
plo~i, sigurnosni pojasi,
amortizeri za te{ki vozila, starter akumulatori i
druga avtogalanterija kako
i ostvaruvawe kontakti za
izvoz na ~eli~ni konstrukcii, proizvodi za potrebite na grade`ni{tvoto, bojleri, nestandardna oprema,
elektroenergetska
oprema i drugi proizvodi.
Vo delot na investirawe vo Makedonija za obele`uvawe e vlo`uvaweto na
~e{kata firma „Real trejd“,
vo fabrikata za oru`je i za
municija „Suvenir“ od Samokov.
26
BIZNIS INFO
SORABOTKA
^etvrtok, 24 juni 2010
[TO POKA@A MAKEDONSKO-BOSANSKO-HERCEGOVSKIOT BIZNIS-FORUM [TO SE ODR@A VO SKOPJE
So zaedni~ki proizvodi na
treti pazari
P
o inicijativa na bosansko-hercegovskite
kompanii, a vo ramki
na oficijalnata poseta na
ministerot za nadvore{na
trgovija i ekonomski odnosi
na Bosna i Hercegovina,
Mladen Zirojevi}, vo hotelot „Kontinental“ vo Skopje
se odr`a Makedonsko-bosansko-hercegovskiot biznis forum (16.6.2010 godina). Triesetina stopanstvenici od BiH, predvodeni od
pretsedatelot na Nadvore{no-trgovskata komora na
Bosna i Hercegovina imaa
mo`nost da ostvarat brojni
delovni kontakti so svoite
potencijalni partneri od
Makedonija, vo organizacija
na Stopanskata komora na
Makedonija, Sojuzot na stopanski komori, Stopanskata
komora na Severozapadna
Makedonija i MASIT.
Pretsedatelot na Nadvore{no-trgovskata komora
na BiH, Mahir Haxiahmetovi} istakna deka makedonskiot pazar e atraktiven za
bosanskite firmi, a vo prilog na mo`nostite za sorabotka i za zgolemuvawe na
razmenata e pozitivniot
trend vo ekonomiite i na
Makedonija i na BiH i pokraj
ekonomskata kriza. Spored
nego, Makedonija i BiH kako
~lenki na CEFTA, treba da
rabotat na otstranuvawe na
netarifnite i na carinskite barieri, koi pretstavuvaat pre~ka vo me|usebnata sorabotka. Vlezot vo Evropa e
mo`en samo vo uslovi na
kreirawe kvalitetni i konkurentni proizvodi. Mahir
Haxiahmetovi} ja potvrdi
uspe{nata sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija, posebno vo ramkite na
nivnoto zaedni~ko ~lenuvawe vo Asocijacijata na balkanskite komori.
Trgovskata razmena me|u
Makedonija i Bosna i Hercegovina koja iznesuva 130
milioni dolari e na nezadovolitelno nivo i pokraj
odli~nite odnosi i blizinata me|u dvete dr`avi.
Ohrabruva~ki e deka vo
prvite ~etiri meseci od
ovaa godina, sporedbeno so
istiot period od minatata
godina, bele`ime blago zgolemuvawe na trgovskata
razmena. Ocenata na na{eto ~lenstvo e deka potencijalot e daleku pogolem,
istakna Jadranka Arizankovska. Mo`nosta za zaedni~ko koristewe na preferencijalna trgovija so EU i
Turcija, otvora prostor za
sozdavawe zaedni~ki, regionalen proizvod. Potrebna
e pove}e da se fokusirame
na poddr{kata na kompaniite da gi otkrijat mo`nostite
za multilateralna regionalna sorabotka i zaedni~ki proizvod.
- Ocena na Stopanskata
komorata na Makedonija e
deka treba da gi iskoristime komparativnite prednosti na komorskite partnerstva i zaedni~ki da se promovirame na treti pazari.
Dokolku ne se pridr`uvame
kon prifatenata dinamika
za natamo{na liberalizacija i otstranuvawe na netarifnite barieri, }e se
dovedeme vo situacija na
nelojalna konkurencija. Najdobar e primerot so javnite
nabavki i obvrskata da go
primenuvame principot na
transparentnost i za nediskriminacija. Sekoe otstapuvawe od ovaa obvrska vo
n
Ekonomskata sorabotka }e se podobruva preku intenzivirawe na
kontaktite me|u biznis-zaednicite, sorabotka vo turizmot i zaedni~ki proekti, za {to dvete dr`avi }e potpi{at bilateralni dogovori
regionot e otstapuvawe od
celta na CEFTA - a toa e
harmonizacija na slobodnata trgovija na zaedni~ki
prostor. Obvrskata i odgovornosta za realizacija na
celta e od dvete strani - kako na ekonomskite operatori, taka i na vladite, istakna Arizankovska
Po obra}awata na pretstavnicite od stopanskite
komori, pred prisutnite
stopanstvenici se obratija
i ministrite za ekonomija
na dvete zemji.
Spored d-r Fatmir Besimi odr`uvaweto na vakvi
forumi na koi u~estvuvaat
stopanstvenicite koi se
kreatori na ekonomijata,
proizleguvaat mnogu inicijativi koi vlijaat na unapreduvawe na me|usebnata
sorabotka.
- Republika Makedonija
ima potpi{ano multilateralni i bilateralni dogovori za slobodna trgovija
so EFTA i zemjite na
CEFTA, Turcija i Ukraina,
koi pretstavuvaat seopfatna ramka za razvoj na regionalnata sorabotka i ispolnuvawe na kriteriumite za
integrirawe vo EU, {to
pridonesuva za pro{iruvawe na pazarot od dva miliona na 650 milioni `iteli.
Seto ova, kako i podobrenata delovna klima, dano~nite reformi i povolnostite
{to gi ovozmo`uvaat tehnolo{ko-industriskite zoni
pretstavuvaat pojdovna to~ka za privlekuvawe na investicii. Od aspekt na delovnite zaednici od R. Makedonija i Bosna i Hercegovina,
treba maksimalno da se
iskoristat prednostite {to
gi ovozmo`uva dogovorot
CEFTA - pora~a makedonskiot minister za ekonomija.
Spored d-r Fatmir Besimi, dvete zemji vo ramki
na CEFTA imaat celosna
liberalizacija na trgovijata, koja se odviva bez problemi, no i pokraj toa niskoto nivo na razmenata bara
vospostavuvawe sistem za
zajaknuvawe na sorabotkata.
Po inicijativa na ministerot Mladen Zirojevi},
ekonomskata sorabotka }e se
podobruva preku intenzivirawe na kontaktite me|u
biznis-zaednicite, sorabotka vo turizmot i zaedni~ki
proekti, za {to dvete dr`avi }e potpi{at bilateralni
dogovori.
Ministerot za nadvore{na trgovija na BiH e zadovolen od trendot na zgolemuvawe na trgovskata
razmena i namaluvaweto na
disbalansot me|u Makedonija i BiH, no ja naglasi potrebata za zgolemuvawe na
investicionite aktivnosti
vo dvete zemji. Najgolem investitor vo BiH e Avstrija,
po {to sleduva Srbija dodeka od Makedonija se registrirani samo investicii
vo vrednost od 500 iljadi
evra. Sostojbata e daleku
od zadovolitelna i e potreben pogolem anga`man za zapoznavawe so potencijalite na dvete ekonomii i
prednostite koi }e ovozmo`at mnogu podobro nivo na
ekonomska sorabotka.
Na biznis-forumot,
sredbi ostvarija kompanii
od prehranbenata, drvnata,
metaloprerabotuva~kata
industrija, proizvodstvo na
ko`a, ambala`a, proizvodi
od ~elik.
Biqana Peeva \uri}
VO RUDNIKOT „BU^IM“ REALIZIRANA DONACIJA OD 1,5 MILIONI EVRA NA KRALSTVOTO HOLANDIJA
Re{en problemot so zagaduvawe
na po~vata i na vodata
V
o radovi{kiot rudnik „Bu~im“ sve~eno
e pu{ten sistemot
za za{tita na voda i po~va, koj e donacija od Kralstvoto Holandija, a realiziran od UNDP. Na sve~enosta, kako {to javi MIA,
prisustvuvale ministerot
za `ivotna sredina Nexati
Jakupi, ambasadorkata na
Kralstvoto Holandija Simone Filipini i direktorkata na UNDP, An Mari
Ali. Ovoj pilot proekt se
realizira ve}e dve godini
blagodarenie na donacijata od 1,5 milioni evra na
Kralstvoto Holandija.
- Kolku porano gi re{avame ekolo{kite `ari{ta
vo zemjava tolku pobrzo }e
gi ispolnime i kriteriumite na EU, a ovoj pretpri-
stapen period e idealen
za toa, istaknal ministerot za `ivotna sredina,
Nexati Jakupi.
Pumpnata stanica vo
blizina na rudnikot „Bu~im“ }e gi sobira vodite
koi pominuvaat pod istoriskiot otpad, koj se sobira ve}e 30 godini, a potoa
}e bidat prenaso~eni kon
hidrojalovi{teto.
Ambasadorkata Filipini istaknala deka e zadovolna {to proektot ima konkretna realizacija za za{tita na
`ivotnata sredina.
- Ekolo{kite problemi
ne poznavaat granici. Vodite od Bu~im odat vo Bregalnica, potoa vo Vardar i
na krajot vo Grcija. No, zatoa i re{enijata na ovie
problemi ne treba da poz-
navaat granici, potencirala Filipini.
Zamenik-menaxerot na
rudnikot „Bu~im“ Nikolaj~o Nikolov najavil deka vo
plan im e ~istewe na koritoto na Medenska reka, niz
koja te~e voda so zelena
boja, dobiena od jalovinata na bakarot.
- Na{ata kompanija odobri i devet milioni evra
za otvorawe na fabrika za
bakarnata ruda, vo koja }e
se prerabotuva rudata od
istoriskiot otpad, a voedno
}e se vrabotat i 40 rabotnici, istaknal Nikolov.
Ovaa nova investicija
}e go re{i problemot so
zagaduvaweto na po~vata i
vodata vo okolinata na
rudnikot za bakar i za zlato „Bu~im“.
27
BIZNIS INFO
^etvrtok, 24 juni 2010
UPRAVUVAWE SO ^OVE^KITE RESURSI
MO@NOSTI
Obu~i, primeni, postigni uspeh!
n Kolku pove}e na{ite kompanii ja zgolemuvaat svesnosta za va`nosta na dobro obu~eni-
te kadri i nivno spre~uvawe za odlevawe nadvor, i kolku pove}e vrabotuvaat lu|e koi }e
upravuvaat so ~ove~kite resursi tolku pove}e }e se podobrat nivnite performansi i toa
na dolg rok }e se odrazi pozitivno za celoto makedonsko stopanstvo
dignaa i prerasnaa vo nau~ni soznanija.
NOVI VE[TINI I
ORGANIZACISKO
PRESTRUKTUIRAWE
Pi{iva: Ivana Koleva
I
ako odsekoga{ vo organizicionite sistemi od razli~ni vidovi, ~ove~kiot faktor bil
navistina zna~aen, se ~ini
deka denes biznis-zaednicata vo na{ata zemja mu dodeluva s* pogolema va`nost. Od kade se pojavi
ovaa raste~ka zainteresiranost kaj kompaniite vo
Makedonija i dali se toa
napori da se sledat evropskite i amerikanskite visokorazvieni praktiki vo
ekonomiite? Dali poleka
se ra|a svesnosta kaj lu|eto
za zna~eweto na ~ove~kiot
faktor kako kapacitet i resurs koj nikoga{ ne mo`e da
bide kompletno zamenliv
so koi bilo drugi faktori?
Ova n* upatuva na razmisluvawe za edno od osnovnite pra{awa. [to e
ekonomija? Dali navistina taa e nauka koja najracionalno gi iskoristuva i gi
kombinira retkite i ograni~eni resursi kon to~kite na nivnata najracionalna upotreba? Dali navistina resursite se retki i
ograni~eni? Odgovorot e
negativen. Zatoa {to s*
dodeka postoi ~ove~kiot
faktor negovite razmisluvawa, znaewa i idei mo`at da ja pretvorat potrebata od ograni~eni i retki
resursi vo novo inovativno re{enie i da najdat zamena ili nov na~in na re{avawe na starite problemi, koi stojat pred niv.
Na vakov na~in tesno se
povrzuva i menaxmentot,
kako nauka vo ekonomijata,
so ~ove~kite resursi, koi,
isto taka, dojdoa do to~ka
na razvitok na koja se iz-
Za polesno da se razbere neograni~enosta na raspolo`livite faktori vo
ekonomijata, }e poslu`i
primerot so pojavata na
mobilnite telefoni. ^ovekot odsekoga{ imal potreba za komunikacija od razli~en vid. Posebno taa potreba e evidentna vo biznisot i ekonomijata, kade
od brzinata na ispolnuvawe na zada~ite ~esto mo-
ja, za podocna da prerasne
vo neophodnost bez koja nitu eden deloven ~ovek denes ne mo`eme da go zamislime. Samiot ~ove~ki faktor se javuva kako neiscrpen izvor na novini, idei i
resursi, i zatoa logi~no e
toa {to denes postoi aktiven pristap kon konceptot
na ~ove~ki resursi od strana na site organizacii.
Imaj}i predvid deka lu|eto skoro edna tretina od
svojot `ivot go pominuvaat
na rabotnoto mesto, so kolegite kako nivni sekojdnevni ili povremeni rabotnici, stanuva jasno zo-
rabotnoto mesto, moraa da
prisustvuvaat na brojni seminari i obuki za da se dokvalifikuvaat na na~in
{to }e pridonese za pouspe{na rabotna okolina.
Celta na ~ove~kite resursi i implementacijata
na odredeni metodi vo raboteweto e da se zgolemi
efikasnosta na organizacijata koja vlo`uva i investira vo ~ove~kiot kapital,
preku ednovremeno namaluvawe na finansiskite rizici i zagubi vo raboteweto.
^ovekot sekoga{ bil i }e bide centarot na svetot, vo s*
ona {to se slu~uva okolu nego. Toj raboti i proizveduva
za sebe i za svojot opstanok,
no istovremeno treba da
pridonesuva so svoeto odnesuvawe i trud, i za dobroto
na celoto op{testvo.
KREIRAWE USLOVI ZA
PODOBRI REZULTATI
`at da zavisat rezultatite
i dobivkata na samite firmi. Kompaniite pred da
raspolagaat so mobilna telefonija, imale drugi na~ini na komunikacija, koi
sekoga{ gi vrzuvale vrabotenite za nekoja lokacija
kade, vsu{nost, se nao|a
sredstvoto za komunikacija. No, novoto idejno revolucionerno otkritie se javilo najprvo kako inovaci-
KONTAKTI
{to odnosite me|u vrabotenite se razgleduvaat kako
isklu~itelno va`na sfera.
Ottuka, internet-stranicite se prepolni so publikacii, prevodi, dela i informacii, a s* pove}e naukata vo Makedonija gi zbogatuva i svoite biblioteki
so sodr`ini od ovaa tematika. Vo visokoto obrazovanie, upravuvaweto so ~ove~ki resursi ~esto se izu-
~esto sme svedoci na zamena na stariot pomalku kvalifikuvan kadar, so novi
mladi i dinami~ni lu|e,
koi polesno mo`at da se
snajdat vo stresnata rabotna atmosfera polna so
krajni rokovi za ispolnuvawe na zada~ite, koi sega,
pak, baraat novi kompjuterski poznavawa i praktiki.
Onie od starite vraboteni,
koi uspeaa da si go zadr`at
Za toa kolku se zna~ajni
vlo`uvawata vo ~ove~kite
sposobnosti na rabotilnicata na Makedonskata asocijacija za ~ove~ki resursi,
{to se odr`a vo prostoriite na „Holidej in“, zboruva{e i profesor Klaus Vitkun
od Germanija, (koj ima 20-godi{no iskustvo kako konsultant vo razli~ni industrii
i e po~esen ~len vo Me|unarodnoto op{testvo za unapreduvawe na performansite), vo nasoka kako organizaciite da kreiraat uslovi
za postignuvawe podobri
rezultati. Spored nego, ne
sekoga{ u~eweto za dobar
menaxer korespondira ili
se poistovetuva so dobriot
menaxer vo praktikata. Bidej}i lu|eto nemaat vrodena
efikasnost, tie u~at za nea
vo organizacijata, a menaxerot e toj {to treba da gi naso~i pravilno, da vlo`uva
vo niv, da gi motivira i kontrolira. Toj koga }e izleze
od rabotnoto mesto treba da
bide siguren deka napravil
sistem na organiziranost so
REGIONALNATA KOMORA SO SEDI[TE VO PRILEP
Biznis-relacii so Verona
Regionalnata komora
so sedi{te vo Prilep na
22 juni be{e doma}in na
Diego Testi, komercijalen
direktor na Javno pretprijatie za komunalni dejnosti na Verona. Sredbata
be{e vo ramkite na posetata na delegacijata na Verona, so koj Prilep neodamna potpi{a memorandum za zaedni~ka sorabotka i pobratimuvawe, {to
predizvika golem interes
kaj rakovodstvoto na Verona i za kratko vreme rezultira{e so me|usebni poseti na rakovodnite lu|e od
dvete op{tini.
Na sredbata gostinot
poop{irno se zapozna so
stopanskite aktivnosti na
~uva paralelno so naukata
za menaxment, dodeka s*
pogolem broj stranski predava~i ja posetuvaat na{ata zemja, vr{ej}i organizirani seminari, prezentacii i obuki od ovoj domen,
s* so cel na edno mesto da
dojde do koncentracija na
znaewa, iskustva i mislewa od razli~ni lu|e.
Globalizacijata i kapitalizmot kako sistem na
ureduvawe vo dene{no vreme, na nekoj na~in, nametna
potreba od novi ve{tini i
organizacisko prestruktuirawe. Toa se odrazi i vo na{ata ekonomija, kade s* po-
regionot, kako i so raspolo`ivite prirodni resursi za informaciite {to }e
gi prenese do gradona~alnikot na Verona i nivnata
stopanska komora da ovozmo`at vospostavuvawe pogolema sorabotka na ekonomski plan me|u dvata regioni.
Od strana na pretstavnicite na Regionalnata
komora so sedi{te vo Prilep, na gostite im be{e
pretstavena organizacijata i funkcioniraweto na
Stopanskata komora na Makedonija, kako i regionalnata komora, so site raspolo`livi potencijali i
mo`nosti za zaedni~ka sorabotka, osobeno na eko-
nomski i na kulturen plan.
Po izvr{enata prezentacija na Komorata i kompaniite-nositeli na ekonomskiot razvoj na regionot,
vo Prilep be{e organizirana rabotna poseta na
prehranbenata industrija
„Vitaminka“ i Mermerniot
kombinat od Prilep.
Gostite od Italija upatija pokana do gradona~alnikot na Prilep da ja poseti Verona, zaedno so golema biznis-delegacija od
regionot na Prilep, za da
se vospostavat novi kontakti i pogolema ekonomska
sorabotka, osobeno vo prehranbenata industrija, nemetalite i turizmot.
Risto Najdoski
standardi, koj e po~ituvan
od negovite podredeni i koj
nema da zavisi od negovata
prisutnost.
Dobar primer vo taa nasoka e organizacijata na soobra}ajot. Vo soobra}ajot treba da se po~ituvaat soobra}ajnite znaci, semaforite,
soobra}ajnite tabli i voza~ite da imaat samokontrola
zad volanot sli~no kako vrabotenite, koi treba da gi po~ituvaat celite i zada~ite
{to im se dodeleni. Policaecot se javuva kako kontrolna
edinka koja treba da gi
otkrie site nepravilnosti i
da gi prenaso~i ili otstrani, dodeka menaxerot vo kompaniite treba da ja ima istata kontrolna funkcija i da go
podobri raboteweto vo firmata. Vlo`uvaweto vo ~ove~ki resursi i razvivaweto na
sposobnostite se u~i so tekot
na vremeto, sli~no kako {to
vo soobra}ajot dete od tri godini ne znae da ja pomine
ulicata. Kako {to podocna
toa raste, sozreva i u~i za da
mo`e da bide del od soobra}ajnata kultura, taka i vrabotenite treba da vlo`uvaat vo
sebe i da se nadgraduvaat za
da mo`at na podolg rok da si
go zadr`at rabotnoto mesto.
Ni{to ne e dadeno edna{ zasekoga{, i sekoja dobra rabota mo`e da stane
u{te podobra. Vo toj pogled,
kolku pove}e na{ite kompanii ja zgolemuvaat svesnosta
za va`nosta na dobro obu~enite kadri i nivno spre~uvawe za odlevawe nadvor od
na{ata zemja, i kolku pove}e
vrabotuvaat lu|e koi }e
upravuvaat so ~ove~kite resursi tolku pove}e }e se podobrat nivnite performansi i toa na dolg rok }e se
odrazi pozitivno za celoto
makedonsko stopanstvo.
(Apsolovent na Ekonomskiot fakultet na Univerzitetot „Sv. Kiril i
Metodij“ vo Skopje i praktikant vo Stopanskata
komora na Makedonija)
28
BIZNIS INFO
INTERVJU
^etvrtok, 24 juni 2010
SNE@ANA JOVANOVSKA, SOPSTVENI^KA NA TURISTI^KATA AGENCIJA „ORFEJ“ I PRETSEDATELKA
NA ZDRU@ENIETO ZA UGOSTITELSTVO I TURIZAM VO STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
Podmladenata turisti~ka industrija
mo`e da napravi uspe{na prikazna
u
Kako ja ocenuvate sostojbata vo turizmot vo prvite meseci od godinava? Kakvi signali dava toa za pretstojnava turisti~ka sezona?
- Za `al, i pokraj mnogubrojnite promocii i poseti na berzi
i saemi nasekade niz svetot i
pozitivnite soop{tenija za posetenosta na {tandovite na Republika Makedonija, kako i interesot na svetskite turisti~ki
operatori za ~arter-letovi,
prognozite za prvata polovina
od godinava se pesimisti~ki, kako za doa|awe, taka i za odewe.
Vo odnos na signalite za klientite e odli~no – kako nikoga{
dosega ne bi mo`elo za pomalku
pari da se u`iva vo turisti~kite
destinacii. Od druga strana, za
nositelite na turisti~kata industrija pretstavuva kolaps i
neodr`liv biznis. Ovaa sezona,
glavno, celokupnata proda`ba
vo svetot e na „posledna ponuda“
i sekojdnevno namaluvawe na cenite, {to za krajniot potro{uva~ e odli~na mo`nost vo vreme
na psiholo{ki i finansiski
stres, poradi pa|aweto na vrednosta na nedvi`nostite i na akciite vo bankite, sepak, mal del
od svojot kapital da potro{i za
najdobrata investicija i duhovno bogatstvo - patuvaweto.
Zo{to na makedonskite
turisti~ki agencii im e polesno da odnesat doma{ni turisti
vo stranstvo otkolku da donesat stranski gosti vo zemjava?
- Pred s*, poradi polesnata
proda`ba vo svetot, kade {to destinacijata ve}e e brendirana i
posakuvana da se poseti. Da se
poseti edna turisti~ka destinacija, poznata po nekoja svoja
atrakcija, poznata li~nost, svetski poznat brend. Od mali godini
lu|eto {tedat za da posetat nekoja od poznatite i brendirani destinacii, kako Ajfelovata kula
vo Pariz, pla`ite vo Sen Trope,
Kineskiot yid, vinskite turi vo
Toskana, a vo ponovo vreme da go
zememe primer Bansko, koj stana
najgolem regionalen skija~ki centar na Balkanot.
e neizvesen za povrat ili za umno`uvawe na vlo`eniot kapital.
Voedno, site makedonski turisti~ki operatori i menaxeri,
koi nosat grupi, organiziraat
konferencii, seminari i sli~no,
re~isi sekoga{ gi gubat klientite poradi nametnuvawata, mentalitetot i nelojalnosta na sopstvenicite i menaxerite na hote-
turizm i so promocija. S* u{te
ne e docna, ovojpat, za sre}a, vo
krizata koga s* e vo „posledna
ponuda“. No, potrebna e vistinska
promocija za celnite grupi od
svetskite patnici, koi, glavno, se
od religiozen karakter, poznati
humanisti. Potrebno e samo
edinstvo me|u tie {to znaat i tie
{to ja imaat mo}ta i finansiski-
vaj}i gi site komponenti {to ja
so~inuvaat.
Osven nastapi na javni tribini i vo mediumi, treba da se po~ne so re{avawe i so otstranuvawe na problemite. Najva`no e da
se namali DDV za turisti~ko-ugostitelskite uslugi, a toa bi pridonelo za namaluvawe na cenite.
Podobruvawe na servisot {to go
u
u
u
lite vo bespo{tedna trka da se
zemaat klientite li~no. Pa, makar i po poniska cena.
Koi, spored Va{eto mislewe, se prednostite na Makedonija na me|unarodniot turisti~ki pazar i na {to treba da
se fokusira turisti~koto stopanstvo?
u
Kolku dr`avata e vo funkcija na sozdavawe preduslovi za razvoj na turizmot i vo
funkcija na {to pogolem devizen priliv?
- Dr`avata treba da ja stavi turisti~kata
industrija kako prva industriska granka. Svetskite pokazateli poka`uvaat deka od ekonomskata kriza najbrzo se zazdravuva i najgolem
broj potencijalni mesta za vrabotuvawe ima
tokmu vo turisti~kata industrija. Taa treba da
se tretira kako izvozna granka koja go zgolemuva devizniot priliv, a so toa i doma{niot
bruto-proizvod.
Za subvencii vo zemjodelstvoto vo 2010 godina se predvideni 100 milioni evra. Vo programata za razvoj na turizmot vo Makedonija za
Pred 15 godini na turisti~kite berzi glavno pra{awe be{e kade se nao|a Makedonija i
po {to e poznata. Sega ve}e site
znaat – i toa poradi nere{eniot
problem so imeto. Ako dr`avata
tro{i ogromni sredstva od Buxetot za promocija na zemja so
nere{ena infrastruktura, zastareni smestuva~ki kapaciteti,
so zastaren na~in na menaxirawe i nema povratna reakcija, toga{ zo{to sopstvenicite na turisti~kite agencii bi vlo`uvale sopstven kapital za biznis koj
posaka da ja poseti zemjata koja
mu se dopadnala na toj {to e negov idol.
Ili, na primer, so idejata da
se pokanat poznati li~nosti za
~estvuvaweto na stogodi{nina
od ra|aweto na Majka Tereza.
Problem e toa {to vo Makedonija
ne postoi nekoj od svetskite hotelski sinxiri, kako „Mariot“,
„Ric Karlton“, „[eraton“, „Hilton“, poznatite „Small Liding hotels
of the world“, so {to bi se na{la
vo hotelskite bro{uri.
Kolku e organizirano turisti~koto stopanstvo vo zemjava i kako ja gledate aktivnosta na Zdru`enieto, ~ija{to
pretsedatelka ste Vie?
- Postojat golem broj asocijacii i zdru`enija, i od poznava~ite i od nepoznava~ite na turisti~kata dejnost. Na nekoi celta
im e li~en interes, li~na promocija, li~en profit i grant. Da ne
ja kritikuvame samo Vladata deka
nema strategija. Potrebna e samokritika i kaj nas, nositelite
na turisti~kata industrija od site sferi, bidej}i ne sme zdru`eni i ne sme so zaedni~ka strategija. S* se sveduva na javni tribini, televiziski intervjua i ni{to konkretno.
Zdru`enieto za ugostitelstvo
i turizam ima cel da gi zastapuva interesite i javno da go izrazuva stavot na ~lenkite pred drugi institucii i organi i da gi
usoglasuva projavenite sprotivnosti i razli~ni interesi vo
ramkite na svojata dejnost. Toa e
klu~no vo mojata agenda.
Zdru`enieto e partner za
pregovori so Vladata, soodvetnite ministerstva i drugite vladini tela za pra{awa koi se od interes na ~lenkite.
Toa razgleduva predlogzakoni i drugi propisi, dava mislewa i predlozi za pra{awa od
zaedni~ki interes na ~lenovite
i pokrenuva inicijativi za donesuvawe i za nivni izmeni i
dopolnuvawa. Isto taka, usvojuva
zaklu~oci i predlaga merki {to
se od zaedni~ki interes na
~lenovite, a koi ne se vo sprotivnost so pozitivnite zakonski
propisi i dobrite delovni
obi~ai.
Kako pretsedatelka na Zdru`enieto, a po profesija diplomiran pravnik so dvaesetgodi{no uspe{no menaxirawe vo oblasta na turizmot, }e rabotam na
unapreduvawe na biznis-klimata
vo zemjata i }e gi pottiknuvam
sproveduvaweto na evropskite
pravila i standardi. I funkcionalno i permanentno }e se zalagam vo soglasnost so potrebite, a
so cel gradewe na kapacitetite i
konkurentnosta na ovoj sektor, vo
delot na ~ove~ki resursi. Zdru`enieto }e organizira razli~ni
obuki so doma{ni i so stranski
treneri, pred s*, fokusiraj}i se
na najva`nite celi - kako da gi
iskoristime pretpristapnite
evropski fondovi za ekolo{ki
odr`liv turizam, kako i permanentno u~ewe i obrazovanie. Vo
tekot na oktomvri godinava }e organiziram forum za donesuvawe
itna platforma za podobruvawe
na kvalitetot i za edinstven nastap nadvor i vo zemjava na site
subjekti zaedno.
V.M. – S.P.
te sredstva da go napravat toa.
Druga prednost koja mo`e da
zadr`i turist e odli~nata mestopolo`ba, koja so primamliva ponuda mo`e da gi zadr`i tranzitnite turisti dva-tri dena da ja
posetat zemjava. Za `al, na grani~nite premini vo Makedonija
nema nikakov propaganden mate-
2010 godina za ovaa dejnost se predvideni samo 33,2 milioni denari. Duri, 90 procenti od
Buxetot odi za plati i patni tro{oci na vrabotenite vo Agencijata za promocija. Dr`avata
treba da napravi soodnosot me|u turisti~kata
industrija i zemjodelstvoto, odnosot na subvencioniranite i izdvoenite buxetski sredstva da bide barem skromni eden sprema tri.
Isto taka, potrebno e da se napravi edno telo
koe }e rakovodi so celata industrija i koe }e
bide seriozen partner na nositelite na ovaa
dejnost, zdru`eni vo asocijacii i komori, koi
najdobro znaat kako da se otstranat nedostatocite vo ovaa najva`na granka. Pred s*, zaradi
golemoto iskustvo.
- Vo moment na ekonomska kriza, edinstven na~in da se pridobie turist e niska i primamliva
cena. Brendirawe na Makedonija
so toa so {to bi bila prepoznatliva vo svetot za turistite da posakaat da ja posetat. Za mene, glaven nastan vo Makedonija, pa i
po{iroko, ovaa godina e stogodi{nata od ra|aweto na sveticata Majka Tereza. Ne treba{e da
ima nitu edna slobodna soba ako
ovoj nastan navreme odekne{e vo
svetskata javnost, se razbira, so
dobro ~uvstvo na odgovornite za
rijal, kako ni bilbordi na vlezot, koi na sofisticiran na~in
bi gi primamile i bi gi zadr`ale
tranzitnite turisti da ostanat i
da go po~uvstvuvaat gostoprimstvoto na Makedonija.
[to mo`e da se izdvoi
kako problem za makedonskiot
turizam (cenite, promocijata i
sli~no)?
- Glaven problem za makedonskiot turizam e {to nemame
edinstvena strategija me|u nositelite na vlasta i nositelite na
turisti~kata industrija, vklu~u-
u
davaat vrabotenite vo turisti~kata industrija, po~nuvaj}i od
top-menaxmentot. Ve}e imame dve
generacii diplomirani studenti
spored evropski standardi na
UTMS, spoeni praktika i teorija,
zdobieni so unikatno i kompletno znaewe, podgotveni da vlezat
vo sferata na biznisot - turizam
so isklu~itelno steknati znaewa
i ve{tini.
Treba da se pottikne turisti~koto stopanstvo za vrabotuvawe na novite diplomirani turizmolozi (so subvencii kon rabotodavcite za vrabotuvawe na
mladiot kadar), koi }e napravat
presvrt kako vo promocijata, taka
i vo servisot, vo qubeznosta, vo
oskudnite hotelski kapaciteti
{to gi imame. Turizmot e prodavawe sre}a, prikazna, a ne promocija na saemi koi, glavno, se za
individualni poseti, bez konkretna turisti~ka ponuda. S* pove}e proda`bata se odviva preku
direktno dogovarawe preku internet i preku internetsko rezervirawe, za {to studentite
imaat dobro iskustvo.
Kako najdobra promocija za
Makedonija e prenosot, ne reklamata, prenosot na „Si-En-En“ direktno od Kamen most od Skopje.
Promocijata sekoga{ e najdobra
koga e spontana, po posetite na
slavna li~nost, koi sofisticirano }e odeknat vo svetskata javnost. I, koga svetski poznata
li~nost preku mediumite }e dade
dobar komentar, toga{ sekoj }e
29
BIZNIS INFO
^etvrtok, 24 juni 2010
POKROVITELI NA KOMORATA
„PIVARA“ A.D. SKOPJE SO „SKOPSKO“ OSVOI NAJVISOKI PRIZNANIJA
NA 49. SAEMSKA SELEKCIJA „MONDE SELECTION” VO BRISEL
„Vkusot na Makedonija” so
trofej za najvisok kvalitet
N
a godine{nata, 49. po
red svetska selekcija
na kvalitet na pijalaci i na prehranbeni proizvodi, „Monde selection“ vo
Brisel, „skopsko“ vo staklena
ambala`a od 0,5 litri i od
0,33litri go ponese trofejot
za najvisok kvalitet. Toj se
dodeluva na proizvodi koi
kontinuirano go odr`uvaat
najvisokoto nivo na kvalitet
i koi vo tri posledovatelni
godini se dobitnici na zlatni medali za kvalitet od
strana na “Monde selection“.
Nagradata e u{te povredna ako se znae deka e
osvoena vo konkurencija na
rekordni, blizu 2.000 proizvodi od 83 zemji vo svetot. „Skopsko“ e edinstvenoto pivo od po{irokiot regi-
n Konstantinos Spanudis: Zadovolni sme {to kvalitetot go prepoznavaat i go cenat na{i-
te potro{uva~i, a gordi sme {to toa e potvrdeno i od najrenomiranite svetski institucii
na „Pivara Skopje“ a.d..
Internacionalniot institut za kvalitet, „Monde
selection“, so sedi{te vo
Brisel e nezavisna organizacija za proverka na kvalitetot na bezalkoholni i na
alkoholni pijalaci i prehranbeni proizvodi. Osnovan e vo 1961 godina i e
priznaen od strana na
Evropskata unija. Proverkata na kvalitetot na proizvodite ja vr{at vrvni specijalisti vrz baza na najstrogi
kriteriumi za kontrola na
kvalitetot, sovremenata
proizvodstvena tehnologija
i preventivnata higiena vo
n Kiro Stojanov: ]e prodol`ime so rabota i nema da se otka`eme od na{ata tradicionalna prirodna receptura za „skopsko“, koe se pravi od najdobrite i najkvalitenite surovini
on koe go dobi ova visoko
priznanie za kvalitet.
- Edna od najbitnite raboti za konsumentite i na potro{uva~ite e visokiot kvalitet na proizvodot, no i postojanosta na toj kvalitet. Toa
nie vo „Pivara“ go znaeme i
zatoa se gri`ime da go odr`uvame najvisokoto nivo na kvalitet na site na{i proizvodi. Zadovolni sme {to toa go
prepoznavaat i go cenat na{ite potro{uva~i, a gordi
sme {to toa e potvrdeno i od
najrenomiranite svetski institucii, kakva {to e „Monde
selection“, i toa vo konkurencija na najpoznatite svetski
marki - izjavi Konstantinos
Spandus generalniot direktor na „Pivara Skopje“ a.d.
Za Kiro Stojanov, menaxer na sektorot za proizvodstvo na pivo, priznanieto e najgolema nagrada za
dolgogodi{nata timska rabota na generacii.
- Da se bide pivar e golema gordost, a da se dobie
nagrada u{te pogolema gordost. ]e prodol`ime so rabota i nema da se otka`eme
od na{ata tradicionalna
prirodna receptura za
„skopsko“, koe se pravi od
najdobrite i najkvalitenite
surovini - pora~a Stojanov.
Pokraj trofejot za najvisok kvalitet, „skopsko“ i godinava osvoi ~etiri medali za kvalitet. Inaku, prviot
medal za kvalitet od internacionalniot institut za
kvalitet „Monde selection“,
na „skopsko“ mu e dodelen
u{te vo 1978 godina. Ottoga{, pa do denes, „Pivara
Skopje“ a.d. ima dobieno
blizu 200 medali, trofei i
ostanati visoki me|unarod-
]iro Stojanov i Konstantinos Spandus
ni priznanija, koi svedo~at
za vrvniot kvalitet na „skopsko“ i ostanatite proizvodi
site nivoa na proizvodniot
proces. Testiraweto na kvalitetot na proizvodite go
vr{at site ~lenovi na `iri-komisijata, nezavisno
eden od drug, vrz osnova na
{ifrirani mostri, po {to
podatocite se sporeduvaat
i se donesuva kone~nata odluka za toa koj proizvod treba da ja ponese titulata
„najkvaliteten na svetot“.
Inaku, „Pivara Skopje“
a.d. i minatata godina dobi
priznanie za kvalitetot na
svoite proizvodi, konkretno, za najdobar kvalitet na
„koka-kola“ vo svetot.
Spored kompanijata „Koka-kola“, „Pivara Skopje“
a.d. be{e najvisoko rangirana spored indeksot za kvalitet na pijalaci vo 2008
godina me|u site polnilnici na „koka-kola“ vo 178 zemji. Priznanieto be{e potvrdeno so postojano analizirawe na kvalitetot na proizvodite vo tekot na celata
godina od strana na „Kokakola“ vo svetski ramki.
Rakovodstvoto na „Pivara
Skopje“ dobi priznanie za postignatite rezultati za kvalitetot na proizvodite i od grupacijata „Koka-kola Helenik“.
„Pivara Skopje“ e prvata
kompanija vo Makedonija koja go vovede standardot
ISO 22000 za integrirano
upravuvawe so bezbednosta
na hranata vo delot na bezalkoholnite pijalaci i pivoto.
V.M.
VV „TIKVE[“- KAVADARCI GO PROMOVIRA[E NOVOTO VINO „BAROVO – MUSKAT OTONEL“
Sve`ina od dve klimi vo {i{e vrvno vino
V
n
inarskata vizba „Tikve{“ od
\or|i Petru{ev: Nie odlu~ivme negativnite trendovi na pazariKavadarci go promovira{e
novoto belo vino „Barovo – te da gi pobedime so hrabra strategija, {to e vo soglasnost so na{amuskat otonel“. Se raboti za vino
od kategorijata aromati~ni vina, ta vizija da bideme pioneri vo gradeweto na makedonskoto vino
so vkus koj ja sodr`i „sve`inata na
da se promeni so proizvodstvo na
visokite planinski vrvovi na Kovisokokvalitetno vino, koe }e bide
`uv i toplite strui na Egejot“.
zabele`livo, koe }e se istaknuva na
Imeno, vinoto e od ekolo{ki ~isite me|unarodni natprevari.
stiot lokalitet Barovo, kade me- Da staneme prepoznatlivi na
{aweto na kontinentalnata i na
pazarite ne e predizvik samo za
mediteranskata klima sozdava
„Tikve{“ tuku za site vinarnici vo
idealni uslovi za proizvodstvo
zemjava - potencira Petru{ev.
na vino i vinova loza, {to e deteVinoto „Barovo - muskat otoktirano od francuskite enolozi
nel“ e proizvedeno od sopstveni
u{te na po~etokot na 20 vek.
kontrolirani lozovi nasadi, staPlasiraweto na novoto vino na
ri pove}e od 35 godini, koi se naodoma{niot i na stranskite pazari e
|aat vo retko naselenata oblast
del od biznis strategijata na VV
Barovo na Ko`uf, na povr{ina od
„Tikve{“, za podobruvawe na pozi13,5 hektari, od koi se dobiva
ciite na kompanijata, koja se soo~unajmnogu po eden kilogram grozje.
va so seriozni predizvici od stagLokalitetot e prekrasna nenacijata na vinskata industrija vo \or|i Petru{ev i Rado{ Vuki~evi}
~epnata priroda, koja se nao|a na
svetot. Vsu{nost, Vinarnicata go voto vino „Barovo – muskat otonel“ direktor na VV „Tikve{“. – Inaku, krajniot jug, na re~isi 15 kilomerazviva noviot koncept na proiz- na pazarite. So ogled deka vinoto so toa {to vinoto „Barovo – muskat tri vozdu{na linija od granicata
vodstvo na vino, so strogo kontroli- e to~no odreden geografski loka- otonel“. Go promovirame vonsezo- so Grcija, kade ju`noto vlijanie neran proces na odgleduvawe na vino- litet, od to~no odredeni lozovi na, sakame da poka`eme deka za posredno se ~uvstvuva preku doliva loza i proizvodstvo na vino.
nasadi, pobaravme pomo{ i od vrvnoto vino ne postoi sezona, tu- nata na rekata Bo{avica od kawo- Nie odlu~ivme negativnite francuskata asocijacija za kon- ku samo kontinuirano u`ivawe i not na Demir Kapija. Geografski
trendovi na pazarite da gi pobe- trolirano geografsko poteklo za kontinuirano do`ivuvawe.
se nao|a na 41 naporednik, {to e
dime so hrabra strategija, {to e grozje i za vino, da ni pomogne, da
Spored \or|i Petru{ev, eden re~isi ista pozicija so vinskiot
vo soglasnost so na{ata vizija da bideme mo`ebi prvite koi }e go od najgolemite predizvici za Re- region vo severniot del na Kalibideme pioneri vo gradeweto na promiviraat konceptot na vino, so publika Makedonija e problemot fornija i Porto vo Portugalija.
makedonska marka na vinoto. Kako kontrolirano geografsko poteklo - {to vo svetot s* u{te ne n* prepoz- Me{aweto na dvete klimi davarezultat na toa, go plasirame no- istakna \or|i Petru{ev, izvr{en navaat kako vinska zemja. Toa mo`e at odredena sve`ina, koja neminovno
zna~i maksimalna sve`ina i kvalitet na grozjeto. Ima dovolno son~evi
~asovi vo tekot na denot i sve`i no}i. Po~vata e idealna za loza, koja se
bori da izvle~e dobar kvalitet - veli Gligor Ristev, rakovoditel na lozovite nasadi vo mesnosta Barovo.
- Vakvite prirodni uslovi rezultiraat so soodvetna izbalansiranost na sostojki na grozjeto kako
{to e {e}erot, vinskite kiselini
i minerali, {to na krajniot proizvod mu dava svojstvo na istaknati
aromatizirani vkusovi.
Za vinoto „Barovo – muskat
otonel“ od vinarskata vizba predviduvaat i specifi~en na~in na
promocija. Glavnata promotivna
alatka }e bide publicitetot, odnosno silata na zborot.
- Konsumiraweto vrvni vina s*
u{te ne e razvieno na pazarot vo
Makedonija, no ima golem potencijal so razvojot na vinskata kultura
i so razvojot na svesta na potro{uva~ite za kvalitetot na vinoto.
Krajniot potro{uva~ }e bide isklu~itelno zadovolen od proizvodot - veli Rado{ Vuki~evi}, menaxer na marketing vo VV „Tikve{“.
Vinoto „Barovo – muskat otonel“ zasega e dostapno samo na makedonskiot i na pazarot vo R.Srbija, vo ograni~eni koli~ini od 13
iljadi {i{iwa. Vaska Mickoska
30
BIZNIS INFO
^etvrtok, 24 juni 2010
31
BIZNIS INFO
^etvrtok, 24 juni 2010
PONUDA - POBARUVA^KA
BUGARSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA SORABOTKA SO
FARMACEVTSKA I KOZMETI^KA INDUSTRIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA KOJA BI SE ODNESUVALA NA KUPUVAWE SUROVINI, EKSTRATI, NO I PRODA@BA NA KOZMETIKA KAKO EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK
Validnost do: 04.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i
hemiski vlakna
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA KONTEJNERI I DRUG VID NA SADOVI
ZA SOBIRAWE I SKLADIRAWE NA \UBRE
Validnost do: 26.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
IZVODSTVO NA PUMPI
Validnost do: 02.10.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD KINA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA DIODI ZA EMITIRAWE NA SVETLINA
Validnost do: 28.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD PAKISTAN BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA FROTIRSKI KRPI I POSTELNINA
Validnost do: 25.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
LOG IDEI ZA REKLAMI I PROMOTIVNI KAMPAWI, ORGANIZIRAWE
I OBUKA NA HOSTESI, CELOSEN STAJLING NA HOSTESITE I PROMOTERITE, ORGANIZIRAWE NA PROMOCII NA PROIZVODITE, ORGANIZIRAWE NA ANKETI NA BARAWE NA VA[ATA KOMPANIJA, SVE^ENI
OTVORAWA, SAEMSKI IZLO@BI, MEDIA PLAN I MEDIA ZAKUP, ORGANIZACIJA NA SEMINARI I BRENDIRWE NA PROIZVODI
Validnost do: 26.12.2010
Vid na sorabotka: Konsultantska usluga
Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
IZRAELSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO DRVOPRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA IZRABOTKA NA
DRVENI DELOVI ZA SLO@UVALKI SO MO@NOST PROIZVODITE DA
SE PAKUVAAT VO MAKEDONIJA I PLASIRAAT NA PAZARITE VO EU
Validnost do: 24.12.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Obrabotka na drvo i proizvodi od drvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
ITALIJANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ZEMJODELSKI MA[INI, OPREMA I
REZERVNI DELOVI
Validnost do: 28.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
ITALJANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA NOVI I POLOVNI MA[INI ZA PROIZVODSTVO NA TEKSTIL
Validnost do: 01.12.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD ALBANIJA BARA PLASMAN NA MO]NI GENERATORI, MOTORI I DELOVI ZA MOTORI OD SVETSKI POZNATATA MARKA
CUMMINS VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 04.11.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i voda
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA DETSKI
EDUKATIVNI SLO@UVALKI IZRABOTENI OD DRVO
Validnost do: 07.12.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA DISTRIBUTER VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA INDUSTRISKI DIZALICI I DIZALICI ZA PRIMENA VO GRADE@NI[TVOTO
Validnost do: 03.10.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA DRVENI SKALI NA SKLOPUVAWE I PODVI@NI TAVANSKI SKALI
Validnost do: 07.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelie
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD ESTONIJA BARA DA UVEZE OVO[JE, PRASKI, NEKTARINI, KAJSII, CRE[I, SLIVI, GROZJE, DIWI I LUBENICI OD
REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN VO SUPERMARKETITE VO
ESTONIJA, LATVIJA I LITVANIJA
Validnost do: 10.12.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelie
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOMPANII ZA IZRABOTKA NA DIHTUNZI I [TANCANI DELOVI VO OBLASTA NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO, KOI NAO\AAT PRIMENA VO OPREMUVAWE NA POSTROJKI, POGONI, SISTEMI ZA
PRENOS. GRADE@NA, HEMISKA, ZEMJODELSKI MA[INI I VO PRO-
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD POLSKA BARA SORABOTKA SO PROIZVODITELI
NA ZELKA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN VO POLSKA
Validnost do: 31.12.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelie
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD TAJVAN BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA MA[INI ZA POLNEWE NA PIJALOCI
Validnost do: 29.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD FILIPINITE BARA DA SORABOTUVA SO MAKEDONSKI KOMPANII PO OSNOV NA KOMPENZACIJA NA RAZMENA NA PROIZVODI OD PREHRANBENA, ELEKTRO I AVTOMOBILSKA, TEKSTILNA, KO@NA, FARMACEVTSKA INDUSTRIJA, RUDNI BOGATSTVA I DR.
Validnost do: 04.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KONTAKTIRAJTE JA HRVATSKATA KOMPANIJA ZA PLASMAN NA MAKEDONSKO VINO VO NIVNITE 50 HIPER I SUPER MARKETI
Validnost do: 18.12.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
INDISKI PROIZVODITEL NA SU[EN ZELEN^UK ZAINTERESIRAN
E DA SORABOTUVA SO MAKEDONSKI TRANSPORTNI KOMPANII ZA
IZVOZ NA ZELEN^UK I OVO[JE OD MAKEDONIJA
Validnost do: 15.12.2010
Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Soobra}aj, transport na stoki i patnici i {pedicija
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KORPORACIJA ZA RAZVOJ I PROMOCIJA NA IZVOZOT OD KAZAKSTAN MO@E DA NAJDE PROIZVOD I PARTNER ZA MAKEDONSKITE
KOMPANII, KOI IMAAT INTERES ZA SORABOTKA DA STAPAT VO
KONTAKT SO KONPANII OD KAZAKSTAN VO OBLASTA NA PRERABOTKA NA HRANA, METALURGIJA, GRADE@NI MATERIJALI, TEKSTIL/OBLEKA, MA[INSKA OPREMA, HEMIKALII, FARMACEVTSKI
PROIZVODI I SUROVINI
Validnost do: 17.09.2010
Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI KONSALTING USLUGI ZA IMPLEMENTACIJA NA HALAL PROGRAMATA NAMENETA ZA PROIZVODITELI NA HRANA KOI SAKAAT SVOITE PROIZVODI DA GI PLASIRAAT
NA PAZARITE NA BLISKIOT ISTOK
Vid na sorabotka: Konsultantska usluga
Validnost do: 30.09.2010
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i
pijaloci
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KINESKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA VISOKO KVALITETEN ALAT PILI ZA SE^EWE I MELEWE KOI SE NAMENETA ZA OBRABOTKA NA MERMER,
GRANIT, BETON I STAKLO
Validnost do: 26.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ORTOPETSKI POMAGALA
Validnost do: 18.10.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
IZRAELSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOMPANII ZA UVOZ NA POSTOJANI I PRIVREMENI LENTI ZA OBELE@UVAWE NA MAGISTRALNI PATI[TA I ULICI
Validnost do: 08.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Soobra}aj, transport na stoki i patnici i {pedicija
*
*
*
*
*
*
*
*
ITALJANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO PROIZVODITELI
NA MESNI PRERABOTKI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMN
NA MESO ZA PRERABOTKA
Validnost do: 15.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA DISTRIBUTER VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ARMATURA I ARMATURNI MRE@I
Validnost do: 04.10.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA SANITARNA ARMATURA
Validnost do: 17.12.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA DA SORABOTUVA SO
GRADE@NI MAKEDONSKI KOMPANII VO IZVEDBA NA GRADBA SO
^ELI^NI KONSTRUKCII
Validnost do: 26.10.2010
Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI PROIZVODITELI NA DRVENA AMBALA@A ZA FLA[I ZA VINO
Validnost do: 10.12.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Obrabotka na drvo i proizvodi od drvo
*
BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA SIREWE
Validnost do: 04.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ZAMRZNATI PEKARSKI PROIZVODI
Validnost do: 29.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PE^KI NA DRVO I GAS KOI SLU@AT ZA
GOTVEWE, PE^EWE I GREEWE
Validnost do: 23.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA KAMERI ZA SLEDEWE NAMENETI ZA
BEZBEDNOST, GPS SLEDEWE I SPECIJALIZIRANI LED SISTEMI
ZA OSVETLUVAWE
Validnost do: 20.08.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
GR^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI UVOZNICI
NA NAFTENI PROIZVODI I GORIVA
Validnost do: 17.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI ISTRA@UVAWE NA PAZAROT, PRED-
Kontakt adresa:
Stopanskata komora na Makedonija
ul. Dimitrie ^upovski, 13
1000 Skopje
Kontakt lice: Mirjana Koceva
Tel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088
Call Centar: (02) 15015
E-adresa: mirjana@mchamber.mk
32
BIZNIS INFO
NA 24 JUNI 2010 GODINA, EDUKATIVEN SEMINAR
„Prednosti za investirawe
vo investiciski fondovi“
Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so „KD fondovi“ - Dru{tvo za upravuvawe
so investiciski fondovi, organizira prezentacija na tema „Prednosti za investirawe vo investiciski fondovi - alternativni mo`nosti za
zarabotka“.
Celta na ednodnevniot seminar e u~esnicite direktno da se zapoznaat so osnovnite
principi i so prednostite na investirawe vo
otvoreni investiciski fondovi, mo`nostite
za vlo`uvawe na pazarot na kapital vo najrazli~ni hartii od vrednost: akcii, obvrznici, zapisi, so cel ostvaruvawe prinos i namaluvawe na rizikot od vlo`uvaweto.
Obukata }e bide vodena od strana na eksperti na „KD fondovi“ – Skopje a.d., e ~lenka na
Grupacijata „KD group“, koja spa|a vo najgolemite finansiski grupacii vo Slovenija i e edna
od vode~kite vo regionot na sredna i na jugoisto~na Evropa.
Besplatniot seminar }e se odr`i na
24.6.2010 godina vo Stopanskata komora na
Makedonija, so po~etok vo 11 ~asot, vo sala
eden, na petti kat.
^etvrtok, 24 juni 2010
NOVI ZAKONSKI PROPISI VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Slu`ben vesnik na RM br. 81/2010
l Uredba za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Uredbata za utvrduvawe na me|usebnite odnosi na organite i na strukturite na decentralizirano upravuvawe
so prvite ~etiri komponenti od Instrumentot za
pretpristapna pomo{ (IPA) na Evropskata unija;
l Pravilnik za tehni~ki pregled na vozila;
l Pravilnik za formata, sodr`inata, celite, na~inot na izrabotka, vodot i izvorite na podatoci {to
se koristat za izrabotka na Izve{tajot, kako i na~inot na ocenuvawe na Izve{tajot (vo soglasnost Zakonot za `ivotnata sredina);
Slu`ben vesnik na RM br. 82/2010
l Pravilnik za izmenuvawe i za dopolnuvawe na
Pravilnikot za vidot i za na~inot na `igosuvawe,
na~inot na izdavawe ispratnica, pu{tawe vo promet
na ise~eno drvo, formata i sodr`inata na registarot na izdadeni i na zavereni ispratnici, formata
i sodr`inata na ispratnicite, formata i sodr`inata na baraweto za izdavawe ispratnica i visinata
na nadomestokot na izdadeni ispratnici;
l Pravilnik za posebnite barawa za bezbednost na
`estokite alkoholni pijalaci;
OD PETTI DO 15 AVGUST LETNA [KOLA VO OHRID
„Napravi razlika – stani ‘zelen’ evropski lider“
Po povod 60 godini od formiraweto na Ekonomskiot fakultet pri
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“
od Skopje, AIESEK – lokalen komitet
od Skopje, vo sorabotka so Treningcentarot za evropska integracija pri
Ekonomskiot fakultet – Skopje, organizira letna {kola na tema: „Napravi
razlika – stani ‘zelen’ evropski lider“.
Ve pokanuvame so zaedni~ko u~estvo da go poddr`ime ovoj nastan, so
{to }e pridoneseme idnite intelektualci da gi zbogatat svoite znaewa i
aktivno da pridonesat za napredok i za
razvoj na op{testvoto.
So toa mladite }e stanat sami kreatori na svojata idnina i }e pridonesat za podigawe na op{testvenata odgovornost i za{tita na ~ovekovata okolina.
Letnata {kola }e se odr`i od
petti do 15 avgust 2010 godina, vo
Hotelot „Slavija spektar“ vo Ohrid.
Kontakt:
Mirjana Sekulovska,
Boban \orgievski
Tel: 02/ 3286-835,
tel: 02/3286-851
e-po{ta:
MarijanaSekulovska@eccf.ukim.edu.mk
OD 15 DO 18 JULI 2010 GODINA VO BURSA, REPUBLIKA TURCIJA
Me|unaroden saem na obleka i drugi
potrebi za deca i bebiwa
n Stopanskata komora na Makedonija obezbedi besp-
latno smestuvawe za dve no}evawa so doru~ek, vlez
za saemot, transfer od aerodrom Istanbul do Bursa,
transfer od hotelot do saemot i sve~eni ru~ek na
denot na otvoraweto na saemot, 15.7.2010 godina
Od 15 do 18 juli 2010
godina vo Bursa, Republika
Turcija, se odr`uva Me|unarodniot saem na obleka
za deca, bebiwa i za ostanatite nivni potrebi.
Stopanskata komora na
Makedonija vo sorabotka so
ovlasteniot zastapnik na
saemskiot organizator –
„Adonis grup“ organizira
poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija „Bursa 5th baby
and kidswear and necessities
fair 2010“.
Obezbedeno e besplat-
no smestuvawe za dve no}evawa so doru~ek, vlez za
saemot, transfer od aerodrom Istanbul do Bursa,
transfer od hotelot do saemot i sve~en ru~ek na denot na otvoraweto na saemot, 15.7.2010 godina. Smestuvaweto e vo renomiran
hotel so ~etiri ili so pet
yvezdi. Posetitelot gi pokriva patnite tro{oci i 35
evra administrativni tro{oci od ~ovek za saemskiot
organizator.
Stopanskata komora na
Makedonija gi pokanuva si-
Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovski
te zainteresirani makedonskite kompanii da se
prijavat za poseta na saemskata manifestacija najdocna do devetti juli 2010
godina. Podetalni informacii za saemot: www.tuyap.com.tr
Kontakt:
Elizabeta A.Eftimova
tel.02 3244 074
faks:02 3244 088
e-po{ta: beti@mchamber.mk
Vlatko Stojanovski
tel.02 3244 004
faks:02 3244 088
e-po{ta:Vlatko@mchamber.mk
tel: : (02) 3244036
faks: (02) 3244088
savo@mchamber.mk

Vo sorabotka so USAID renovirano najgolemoto u~ili{te vo Op{tinata

Soros mokta na narodot JULI 2003.qxd

CENOVNIK VEGU

DZEPNO 14

Optimizmot ja ~eka esenta Optimizmot ja ~eka esenta

biznis info

op[tina ilinden

Biznis info

SODR@INA

Zemjava se rasfrla so energijata kako da e Kuvajt! Zemjava se

Vo - СЗПМ

biznis info